Budizem

Buda je rekel: »Ne verjemi v ni samo zato, ker si o tem slišal; ne v tradicije, ker se prenašajo iz generacije v generacijo; v nobeno preprianje, o katerem mnogi pripovedujejo in širijo govorice; v nobeno trditev, ki je zapisana v duhovnih besedilih: v nobeno stvar ne verjemi samo na podlagi avtoritete tvojih uiteljev in prednikov. Samo po temeljitem opazovanju in analiziranju in kadar boš ugotovil, da se karkoli sklada z razumom in doprinaša k dobremu in koristi enega in vseh, tedaj to sprejmi in ta nauk potrjuj s svojim ivljenjem.« (Kalama Sutta).

 
Budizem Budizem Budizem

 

Bertrand Russell (1872-1970), znani filozof in matematik, ki je bil rimokatoliške vere, je zapisal: "Od vseh velikih religij v zgodovini imam najraje Budizem, še posebno v njegovi ortodoksni obliki, ker ima najmanjši dele preganjanja." Intelektualci Zahoda so si edini v preprianju, da je Buda kot prvi v zgodovini sveta proglasil odrešitev loveštva, ki jo lahko vsak slehernik dosee sam zase in brez posrednikov e na tem svetu, za asa ivljenja, brez sleherne pomoi Boga ali bogov.

Budizem se od ostalih religij razlikuje, saj (i) ne verjame v Stvarnika ali Vsemogonega Boga, ki je odgovoren za vsa naša dejanja, (ii) Budizem, v pravem smislu, ni religija, eprav ga ljudje pogosto tako pojmujejo, saj ni verovanja v ali priznavanja višje nevidne avtoritete ali nadzorne sile, ampak le ustva in z njimi povezana moralnost, (iii) je moralna filozofija, ki si prizadeva za modrost in vedenje, pravine norme in zakone in za vse ostale dobrine in vrednote, povezane s tem.

 

Budizem Budizem Budizem

 

V Budizmu ni potrebe po špekulacijah in ugibanje, kajti budizem je doktrina par excellence, ki vodi k pridobitvi Nibbane, ki prekine krog ponovnih rojstev oz. reinkarnacij. Sleherni Budist si prizadeva, da bi dosegel to stanje v tem ali vsaj v naslednjem ivljenju. Buda je najveji lovek, ki je kadar koli ivel v tem našem svetu, s svojim brezmejnim soutjem in absolutno ljubeo dobroto izstopa v celotni loveški zgodovini in njegova doktrina še vedno stoji nad ostalimi.

Budizem je edinstven tudi zato, ker zanika obstoj duše (ega). Buda je trdil, da je ideja duše namišljeno, lano in neutemeljeno preprianje, ki nima ustreznice v realnosti, marve proizvaja škodljive misli, sebina poelenja, pohlep, navezanost, sovraštvo, zlonamernost, napuh, ponos, egoizem in druge neastne, neiste misli in teave. Na kratko, vse slabe stvari, ki jih izkusimo na svetu, je mo pripisati tem zmotnim preprianjem. Duša je navadno razloena kot osnova ivljenja, poglavitna lovekova identiteta oz. nesmrtna komponenta jaza.

V Budizmu ni pojma »greha«, kjer so dejanja oznaena zgolj kot pozitivna oz. zasluge ('kusala') ali negativna oz. napake ('akusala'). Greh je upor proti Bogu. Angleška beseda za greh (»sin«) izhaja iz latinskega korena 'sontis', kar pomeni »kriv«, kar razlagajo kot smrtni (neodpustljiv) greh ali mali (odpustljiv).

Po dogmatini teorije greh oznauje namerno neposlušnost oz. neizpolnjevanje Boje volje, katero koli dejanje, ki je aljivo oz. bogokletno ali bogokletno ali brezbono govorjenje o Bogu. Budisti ne verjamejo v spoved (priznanje greha duhovniku) kot je predpisana v katoliški veri.

John Walter, ki je pisal o budistini predstavi o »grehu« oz. zlu, je zapisal, da se le-ta nekoliko razlikuje od rimokatoliške predstave greha. Za zlo z budistinega vidika šteje nevednost ali neumnost; za zlobnega loveka velja nevedne, ki si ne zaslui kazni ali prekletstva, marve potrebuje izobrazbo, poduk. »Ta lovek ni oznaen kot nekdo, ki krši boje zapovedi ali kot nekdo, ki mora prosjaiti za bojo milost in odpušanje. Budizem ne verjame, da lahko lovek ubei posledicam svojih dejanj z molitvenimi poskusi barantanja z Bogom.

Med ustanovitelji svetovnih religij je Buda edini uitelj, ki ni nikdar trdil, da je prerok, utelešenje boga ali nadnaravno bitje, superiorno loveštvu. Bil je preprost in pristen mo, ki je svoje ivljenje v celoti posvetil svetosti, po rodu pa odlinik in princ iz klana Sakya, edini sin kralja Suddhodane iz starodavnega mesta Kapilavattu (današnja Piprawa na nepalski meji v S Indiji).

 

Budizem Budizem Budizem

 

Princ Siddhartha Gautama, ki je doumel brezutnost narave, se je z 29 leti odrekel svetu, ko je videl štiri preroška znamenja (bolnega moa, starega moa, truplo in pušavnika, ki je hodil vzdol z umerjenimi koraki). elel si je postati samotar, dale od bremena mestnega ivljenja, da bi našel zdravilo za vse bolezni, s katerimi se sreuje loveštvo na svoji poti po samsari (krog ponovnih rojstev). Zapustil je mlado eno in dojenka Rahulo in se odpravil v gozd, kjer je izpolnil svojo dragoceno eljo, da bi lahko nosil rumeno haljo in postal samotar z obrito glavo.

V asu prinevega rojstva je bila na pohodu velika duhovna revolucija, ko je mnogo mladih mo zapustilo svoje domove in se odloilo za asketsko ivljenje, posveeno celibatu in svetosti. Samotar Siddhartha se je za šest let podvrgel razvnetemu pokoravanju svojima duhovnima uiteljema, uenjakoma Alari Kalami in Uddaki Ramaputri, ki sta slovela po svojih jasnovidnih sposobnostih, vendar ga njuni nauki niso zadovoljili. Zato ju je zapustil in sledil Srednji Poti (Majjhima Patipada'), ki je zavraala ekstreme 'attakilamatanuyoge' (samo-trpinenja) in 'kamasukkhallikanuyoge' (samo-popustljivosti). Z neomajno vztrajnostjo in trudom je dosegel Razsvetljenje in s svojim uspehom razsvetlil ves svet.

Potem ko je dosegel Razsvetljenje, je imel svoje prvo predavanje petim asketom Dhammacakkappavattana Sutte. Naslovil jih je z besedami: »Odprite svoja ušesa, bhikkusi, našel sem rešitev od smrti. Uim vas. Pridigam postavo. e boste sledili mojim naukom, boste v kratkem asu deleni tega, za kar so sinovi plemiških druin zapustili svoje domove in iveli brezdomno, ubono, saj stremijo po tem, kar je najvišji cilj mojega duhovnega popotovanja. Vi boste e v tem ivljenju razumeli samo resnico in stali z njo iz oi v oi.«

Budizem je na splošno sprejet kot moralna filozofija, ki naj bi privedla loveštvo na pravo pot s pravilnim delovanjem in izogibanjem slabemu ravnanju. Sam Buda je oznail svoj nauk kot globok in skrivnosten, sledil pa naj bi mu lahko vsak, ki je dovolj inteligenten, da ga doume. Svoje uence je uil, naj bodo sami sebi zavetje in naj nikoli ne išejo zatoiša ali pomoi od kogar koli drugega. Uil, spodbujal in podpiral je vsakega posameznika k lastnemu razvoju, zagovarjal lastno emancipacijo, saj ima lovek mo, da se osvobodi od vseh zemeljskih vezi s pomojo osebnega truda in inteligence.

Buddha je svojo doktrino osnoval na Štirih Plemenitih Resnicah: trpljenje('dukkha'), vzrok za trpljenje ('samudaya'), propad trpljenja ('nirodha') in pot, ki vodi k prenehanju trpljenja ('magga'). Prvega je treba razumeti, drugega (poelenje) izkoreniniti, tretjega (Nibbano) uresniiti in etrtega (plemenito osemkratno pot) razviti. To je filozofija Bude, ki naj bi odrešila loveštvo od ponovnih rojstev oz. privedla do prenehanja nepretrganosti postajanja, t.j. 'Bhavanirodha' (doseg Nibbane).

Plemenita osemkratna pot, poznana tudi kot Srednja Pot, sestoji iz osmih faktorjev: pravo razumevanje, pravo misel, pravi govor, prava dejanja, pravo preivljanje, pravo obzirnost in pravo koncentracijo. Praktino je celoten Budin nauk, ki se mu je posvetil v svojih 45 letih sluenja, v tem ali onem oziru povezan s to Potjo, ki jo je razlinim ljudem ob razlinih prilonostih razloil na razline naine, z razlinimi besedami – glede na umski razvoj in sposobnost loveka, da bi vsakdo lahko doumel in sledil Budovemu nauku. V klasini terminologiji je to poznano kot 'Dukkhanirodhagaminipatipada ariyasacca'.

Ta Srednja Pot ni niti metafizina niti ritualistina pot, ne dogmatizem ne skepticizem, niti samopopustljivost niti samotrpinenje, ne eksistencializem ne nihilizem, niti pesimizem ali optimizem, ampak pot do razsvetljenja kot sredstvo osvoboditve od trpljenja. Samo lovek sam je odgovoren za svoje trpljenje in svoje uitke. Budizem je jasen, razumen in daje celovite odgovore na vsa pomembna podroja in vprašanja o naših ivljenjih.

Teh osem faktorjev cilja k promoviranju in izpopolnjevanju treh poglavitnih aspektov budistine discipline: etina dra ('sila'), koncentracija ('samadhi') in modrost (panna').

Etina dra gradi na konceptu moralnosti s soutjem do vseh bitij. Koncentracija pomeni zagotavljanje trdno oporo na poti moralnosti, kamor se aspirant poda v urjenju nadzora in kulture uma. Nad moralnostjo stoji modrost. Osnova Budizma je moralnost, modrost pa je njegov vrh. Gre za pravo razumevanje narave sveta v lui zaasnosti ('anicca'), gorja ('dukkha') in brezdušnosti ('anatta').

Modrost vodi k stanje 'dhyane' (psihine zmonosti), na splošno imenovane trans. Modrost pokriva zelo široko polje, ki obsega razumevanje, znanje in uvid, specifine za Budizem. Modrost, ki je sam vrh Budizma, je prvi faktor Plemenite osemkratne poti, eden od sedmih faktorjev Razsvetljenja, ena od štirih nainov dovršenosti, ena od petih moi ('pannabala') in ena od petih vodilnih zmonosti ('panna indriya).

Najvišja moralnost je integrirana v sistem budistine misli; eprav budizem dopuša svobodo misli in preprianj, kot normo postavlja boj proti preganjanju in krutosti in priznava pravice ivali. Alkohol, droge, opiati in vse, kar uniuje ubranost uma, ni odobravano. Budizem ne priznava kastnega sistema in priznava popolno enakopravnost oz. univerzalno bratstvo vseh ljudi.

Budizem z analiziranjem vsebine vsakega od verovanj kae na zmote monoteizma, ateizma, fatalizma, nihilizma, agnosticizma, politeizma, materializma, senzualizma, asketskosti, spiritualizma in deizma.

 

Naj bodo vsa bitja srena!