Budizem

Buda je rekel: »Ne verjemi v niè samo zato, ker si o tem slišal; ne v tradicije, ker se prenašajo iz generacije v generacijo; v nobeno preprièanje, o katerem mnogi pripovedujejo in širijo govorice; v nobeno trditev, ki je zapisana v duhovnih besedilih: v nobeno stvar ne verjemi samo na podlagi avtoritete tvojih uèiteljev in prednikov. Samo po temeljitem opazovanju in analiziranju in kadar boš ugotovil, da se karkoli sklada z razumom in doprinaša k dobremu in koristi enega in vseh, tedaj to sprejmi in ta nauk potrjuj s svojim življenjem.« (Kalama Sutta).

 
Budizem Budizem Budizem

 

Bertrand Russell (1872-1970), znani filozof in matematik, ki je bil rimokatoliške vere, je zapisal: "Od vseh velikih religij v zgodovini imam najraje Budizem, še posebno v njegovi ortodoksni obliki, ker ima najmanjši delež preganjanja." Intelektualci Zahoda so si edini v preprièanju, da je Buda kot prvi v zgodovini sveta proglasil odrešitev èloveštva, ki jo lahko vsak slehernik doseže sam zase in brez posrednikov že na tem svetu, za èasa življenja, brez sleherne pomoèi Boga ali bogov.

Budizem se od ostalih religij razlikuje, saj (i) ne verjame v Stvarnika ali Vsemogoènega Boga, ki je odgovoren za vsa naša dejanja, (ii) Budizem, v pravem smislu, ni religija, èeprav ga ljudje pogosto tako pojmujejo, saj ni verovanja v ali priznavanja višje nevidne avtoritete ali nadzorne sile, ampak le èustva in z njimi povezana moralnost, (iii) je moralna filozofija, ki si prizadeva za modrost in vedenje, praviène norme in zakone in za vse ostale dobrine in vrednote, povezane s tem.

 

Budizem Budizem Budizem

 

V Budizmu ni potrebe po špekulacijah in ugibanje, kajti budizem je doktrina par excellence, ki vodi k pridobitvi Nibbane, ki prekine krog ponovnih rojstev oz. reinkarnacij. Sleherni Budist si prizadeva, da bi dosegel to stanje v tem ali vsaj v naslednjem življenju. Buda je najveèji èlovek, ki je kadar koli živel v tem našem svetu, s svojim brezmejnim soèutjem in absolutno ljubeèo dobroto izstopa v celotni èloveški zgodovini in njegova doktrina še vedno stoji nad ostalimi.

Budizem je edinstven tudi zato, ker zanika obstoj duše (ega). Buda je trdil, da je ideja duše namišljeno, lažno in neutemeljeno preprièanje, ki nima ustreznice v realnosti, marveè proizvaja škodljive misli, sebièna poželenja, pohlep, navezanost, sovraštvo, zlonamernost, napuh, ponos, egoizem in druge neèastne, neèiste misli in težave. Na kratko, vse slabe stvari, ki jih izkusimo na svetu, je moè pripisati tem zmotnim preprièanjem. Duša je navadno razložena kot osnova življenja, poglavitna èlovekova identiteta oz. nesmrtna komponenta jaza.

V Budizmu ni pojma »greha«, kjer so dejanja oznaèena zgolj kot pozitivna oz. zasluge ('kusala') ali negativna oz. napake ('akusala'). Greh je upor proti Bogu. Angleška beseda za greh (»sin«) izhaja iz latinskega korena 'sontis', kar pomeni »kriv«, kar razlagajo kot smrtni (neodpustljiv) greh ali mali (odpustljiv).

Po dogmatièni teorije greh oznaèuje namerno neposlušnost oz. neizpolnjevanje Božje volje, katero koli dejanje, ki je žaljivo oz. bogokletno ali bogokletno ali brezbožno govorjenje o Bogu. Budisti ne verjamejo v spoved (priznanje greha duhovniku) kot je predpisana v katoliški veri.

John Walter, ki je pisal o budistièni predstavi o »grehu« oz. zlu, je zapisal, da se le-ta nekoliko razlikuje od rimokatoliške predstave greha. Za zlo z budistiènega vidika šteje nevednost ali neumnost; za zlobnega èloveka velja nevednež, ki si ne zasluži kazni ali prekletstva, marveè potrebuje izobrazbo, poduk. »Ta èlovek ni oznaèen kot nekdo, ki krši božje zapovedi ali kot nekdo, ki mora prosjaèiti za božjo milost in odpušèanje. Budizem ne verjame, da lahko èlovek ubeži posledicam svojih dejanj z molitvenimi poskusi barantanja z Bogom.

Med ustanovitelji svetovnih religij je Buda edini uèitelj, ki ni nikdar trdil, da je prerok, utelešenje boga ali nadnaravno bitje, superiorno èloveštvu. Bil je preprost in pristen mož, ki je svoje življenje v celoti posvetil svetosti, po rodu pa odliènik in princ iz klana Sakya, edini sin kralja Suddhodane iz starodavnega mesta Kapilavattu (današnja Piprawa na nepalski meji v S Indiji).

 

Budizem Budizem Budizem

 

Princ Siddhartha Gautama, ki je doumel brezèutnost narave, se je z 29 leti odrekel svetu, ko je videl štiri preroška znamenja (bolnega moža, starega moža, truplo in pušèavnika, ki je hodil vzdolž z umerjenimi koraki). Želel si je postati samotar, daleè od bremena mestnega življenja, da bi našel zdravilo za vse bolezni, s katerimi se sreèuje èloveštvo na svoji poti po samsari (krog ponovnih rojstev). Zapustil je mlado ženo in dojenèka Rahulo in se odpravil v gozd, kjer je izpolnil svojo dragoceno željo, da bi lahko nosil rumeno haljo in postal samotar z obrito glavo.

V èasu prinèevega rojstva je bila na pohodu velika duhovna revolucija, ko je mnogo mladih mož zapustilo svoje domove in se odloèilo za asketsko življenje, posveèeno celibatu in svetosti. Samotar Siddhartha se je za šest let podvrgel razvnetemu pokoravanju svojima duhovnima uèiteljema, uèenjakoma Alari Kalami in Uddaki Ramaputri, ki sta slovela po svojih jasnovidnih sposobnostih, vendar ga njuni nauki niso zadovoljili. Zato ju je zapustil in sledil Srednji Poti (Majjhima Patipada'), ki je zavraèala ekstreme 'attakilamatanuyoge' (samo-trpinèenja) in 'kamasukkhallikanuyoge' (samo-popustljivosti). Z neomajno vztrajnostjo in trudom je dosegel Razsvetljenje in s svojim uspehom razsvetlil ves svet.

Potem ko je dosegel Razsvetljenje, je imel svoje prvo predavanje petim asketom Dhammacakkappavattana Sutte. Naslovil jih je z besedami: »Odprite svoja ušesa, bhikkusi, našel sem rešitev od smrti. Uèim vas. Pridigam postavo. èe boste sledili mojim naukom, boste v kratkem èasu deležni tega, za kar so sinovi plemiških družin zapustili svoje domove in živeli brezdomno, ubožno, saj stremijo po tem, kar je najvišji cilj mojega duhovnega popotovanja. Vi boste že v tem življenju razumeli samo resnico in stali z njo iz oèi v oèi.«

Budizem je na splošno sprejet kot moralna filozofija, ki naj bi privedla èloveštvo na pravo pot s pravilnim delovanjem in izogibanjem slabemu ravnanju. Sam Buda je oznaèil svoj nauk kot globok in skrivnosten, sledil pa naj bi mu lahko vsak, ki je dovolj inteligenten, da ga doume. Svoje uèence je uèil, naj bodo sami sebi zavetje in naj nikoli ne išèejo zatoèišèa ali pomoèi od kogar koli drugega. Uèil, spodbujal in podpiral je vsakega posameznika k lastnemu razvoju, zagovarjal lastno emancipacijo, saj ima èlovek moè, da se osvobodi od vseh zemeljskih vezi s pomoèjo osebnega truda in inteligence.

Buddha je svojo doktrino osnoval na Štirih Plemenitih Resnicah: trpljenje('dukkha'), vzrok za trpljenje ('samudaya'), propad trpljenja ('nirodha') in pot, ki vodi k prenehanju trpljenja ('magga'). Prvega je treba razumeti, drugega (poželenje) izkoreniniti, tretjega (Nibbano) uresnièiti in èetrtega (plemenito osemkratno pot) razviti. To je filozofija Bude, ki naj bi odrešila èloveštvo od ponovnih rojstev oz. privedla do prenehanja nepretrganosti postajanja, t.j. 'Bhavanirodha' (doseg Nibbane).

Plemenita osemkratna pot, poznana tudi kot Srednja Pot, sestoji iz osmih faktorjev: pravo razumevanje, pravo misel, pravi govor, prava dejanja, pravo preživljanje, pravo obzirnost in pravo koncentracijo. Praktièno je celoten Budin nauk, ki se mu je posvetil v svojih 45 letih služenja, v tem ali onem oziru povezan s to Potjo, ki jo je razliènim ljudem ob razliènih priložnostih razložil na razliène naèine, z razliènimi besedami – glede na umski razvoj in sposobnost èloveka, da bi vsakdo lahko doumel in sledil Budovemu nauku. V klasièni terminologiji je to poznano kot 'Dukkhanirodhagaminipatipada ariyasacca'.

Ta Srednja Pot ni niti metafizièna niti ritualistièna pot, ne dogmatizem ne skepticizem, niti samopopustljivost niti samotrpinèenje, ne eksistencializem ne nihilizem, niti pesimizem ali optimizem, ampak pot do razsvetljenja kot sredstvo osvoboditve od trpljenja. Samo èlovek sam je odgovoren za svoje trpljenje in svoje užitke. Budizem je jasen, razumen in daje celovite odgovore na vsa pomembna podroèja in vprašanja o naših življenjih.

Teh osem faktorjev cilja k promoviranju in izpopolnjevanju treh poglavitnih aspektov budistiène discipline: etièna drža ('sila'), koncentracija ('samadhi') in modrost (panna').

Etièna drža gradi na konceptu moralnosti s soèutjem do vseh bitij. Koncentracija pomeni zagotavljanje trdno oporo na poti moralnosti, kamor se aspirant poda v urjenju nadzora in kulture uma. Nad moralnostjo stoji modrost. Osnova Budizma je moralnost, modrost pa je njegov vrh. Gre za pravo razumevanje narave sveta v luèi zaèasnosti ('anicca'), gorja ('dukkha') in brezdušnosti ('anatta').

Modrost vodi k stanje 'dhyane' (psihiène zmožnosti), na splošno imenovane trans. Modrost pokriva zelo široko polje, ki obsega razumevanje, znanje in uvid, specifiène za Budizem. Modrost, ki je sam vrh Budizma, je prvi faktor Plemenite osemkratne poti, eden od sedmih faktorjev Razsvetljenja, ena od štirih naèinov dovršenosti, ena od petih moèi ('pannabala') in ena od petih vodilnih zmožnosti ('panna indriya).

Najvišja moralnost je integrirana v sistem budistiène misli; èeprav budizem dopušèa svobodo misli in preprièanj, kot normo postavlja boj proti preganjanju in krutosti in priznava pravice živali. Alkohol, droge, opiati in vse, kar unièuje ubranost uma, ni odobravano. Budizem ne priznava kastnega sistema in priznava popolno enakopravnost oz. univerzalno bratstvo vseh ljudi.

Budizem z analiziranjem vsebine vsakega od verovanj kaže na zmote monoteizma, ateizma, fatalizma, nihilizma, agnosticizma, politeizma, materializma, senzualizma, asketskosti, spiritualizma in deizma.

 

Naj bodo vsa bitja sreèna!