Narodni parki

NARODNI PARK YALA

Izlet v narodni park Yala, ki leži severozahodno od svetega mesta Kataragama, je vsekakor izletniška točka, ki je ne smete zamuditi, če si želite od blizu ogledati celo paleto živali. Najprimernejši čas, da se odpravite na izlet, je zgodaj zjutraj, kmalu po sončnem vzhodu. Park je zaprt v sušnem obdobju – od konca avgusta do oktobra. Obiskovalec lahko v parku sreča krokodile, vodne bizone in čaplje, ki se zbirajo v močvirjih okoli vodnih jam, občasno pa lahko opazi tudi sive orjake – divje slone med grmičevjem v daljavi. Naravovarstveno območje Uda Walawe National, ki obsega kakih 308 km² in daje zatočišče vsaj 600 slonom, obkroža vodni rezervoar Uda Walave, kamor se sloni zgrinjajo h kopeli. Med prebivalce parka štejemo tudi bogat nabor srnjadi, divjih svinj in šakalov (če omenimo le nekaj živalskih vrst).

NARODNI PARK UDA WALAWE

Lociran 170 kilometrov južno od Colomba. Razsežnosti parka: Uda Walawe obsega približno 30.821 hektarjev zemljišča. Park leži v okrožjih Ratnapura in Monaragala.

NARODNI PARK HORTON PLAINS

Narodni park Horton Plains je edini narodni park, situiran v hribovitem delu dežele, nedaleč od legendarne vzpetine Sri Pada (Adamov vrh). Spada v območje Nuwara Eliya, 200 kilometrov izven Colomba. Panoramična lepota hribovite pokrajine je vtkana v samo bistvo parka. Med mnogimi živalskimi vrstami, ki živijo v parku Horton Plains, lahko najdemo tudi nekaj endemičnih vrst, denimo ENDEMIčNE SLENDER LORIS in PURPLE MONKEYS.

NARODNI PARK BUNDALA

Najnovejša pridobitev šrilanških narodnih parkov, leži 260 kilometrov iz Colomba. V tem parku bivajo tako vse vrste vodnih ptic, ki živijo v deželi, kot tudi mnoge ptice selivke.

NARODNI PARK GAL OYA

Lokacija parka: Narodni park Gal Oya je od Colomba oddaljen 314 kilometrov, nahaja se v Inginiyagali. Znamenitost: Najbolj prepoznaven je Gal Oya po svoji populaciji slonov.

NARODNI PARK WASGAMUWA

Lega: približno 200 kilometrov oddaljen od Colomba.

Narodni park Wasgamuwa leži znotraj območij Polonnaruwa in okrožja Matale. Vzhodno in zahodno mejo parka predstavljata reki Mahaweli in Amban; prevladujoče okolje parka je tropski zimzeleni gozd, kar vpliva tudi na rastlinstvo in živalstvo, ki je tam prisotno.

SINHARAJA: DEŽEVNI GOZD ŠRILANKE

Deževni gozd Sinharaja je najbolj varovana skrivnost cele Azije – en najmanj obiskanih in biološko unikatnih nižinskih deževnih gozdov na Šrilanki. Ta deževni gozd se razprostira čez območje, obsegajoče približno 11187 hektarov od zahoda do vzhoda Šrilanke. Dolžina deževnega gozda je cca. 21 kilometrov, širina od severa proti jugu pa meri 3,7 kilometrov. Leta 1988 je bil razglašen za narodni rezervat (območje divje narave), leto kasneje (1989) še za svetovno dediščino. Na Šrilanki je skupno 7 predelov, ki sodijo med svetovno dediščino. Gozd se nahaja na jugozahodnem nižinskem predelu Šrilanke, v območjih Ratnapura, Galle in Matara. Povprečna letna temperatura v Sinharaji je 23,6 C. Padavinski diagram prikazuje vrednosti od 3.700 do 5.000 na območjih v notranjosti in okolici gozda. Povprečna višina dreves variira med 35 in 40 metrov; nekaj posameznih orjakov sega celo do 50 metrov. Rastlinstvo v Sinharaji je zimzeleni gozd z visoko stopnjo endemitov. Nekatere rastlinske družine kažejo celo do 90% stopnjo endemizma. Nedotaknjen genetski potencial sinharajskega rastlinskega sveta je orjaškega obsega.

Med 211 drevesi, ki so jih do sedaj identificirali znotraj rezervata, jih je kar 139 (66%) endemitov. Prav tako podobno visoka stopnja endemizma je bila opažena pri nižjih rastlinah kot so npr. praproti, pa tudi pri rastlinskih parazitih. Od 25 različnih endemitov, ki »zastopajo« Šrilanko, jih kar 13 najdemo v deževnem gozdu Sinharaja.

Študije rastlinstva Sinharaje so pokazale, da je posebno visoka stopnja endemizma prisotna med metulji, ribami, dvoživkami, plazilci, pticami in sesalci – več kot 50-odstotna. Najbolj pogosta vrsta srnjadi je sambhur; v rezervatu domujeta tudi meniški jelen (angleško monk deer) in muntjak oz. kakad (muntiacus muntjac). Leopardov ni pogosto videti, a o njihovi prisotnosti pričajo razni sledovi in drugi znaki.

Med pticami, ki so jih zabeležili v zahodnem sektorju rezervata, je 72% ptic stalnic neendemitov in 13% selivk. Med redkimi pticami endemiti v Sinharaji lahko srečamo rdečeglavo malkoho, srilanško modro srako, pepelnatoglavo parisomo, beloglavega škorca in vrsto kukavice iz družine Centropodinae, najredkejšo od vseh ptic Šrilanke.

Med kačami sta najpogostejša prebivalca gozda dve vrsti gada iz družine Trimeresurus; obe kači sta endemita Šrilanke. Zelo dobro so v rezervatu zastopane tudi dvoživke – do sedaj so odkrili 9 endemičnih vrst.