Šri Lanka danes

ŽIVLJENJE

 

Ga živite?

 

Izjemna topografska pestrost, razgibana ekologija in kulturna raznolikost dajejo Šrilanki nespregledljiv pečat, po katerem se ta mikavni otok znatno razlikuje od mnogih drugih potovalnih ciljev sveta. Dežela se lahko - z izjemo snežnega ekosistema - pohvali s slehernim obstoječim tipom pokrajine, ki si ga le moremo zamisliti. Od zlatih plaž, ki jih ljubkujejo valovi Indijskega oceana, se tla počasi dvigujejo v mnogovrstno pokrajino: planjave, gričevnata polja in goste gozdove. Potoki se v kaskadah prelevijo v slapove in brzice postanejo umirjene reke, ki se izlivajo v odprta prostranstva oceana. Šrilanka se lahko pohvali z izjemnim odnosom do narave: čeprav sodi med države z najvišjo gostoto poselitve na svetu, kar 13% njene kopne zemlje zavzemajo narodni parki, rezervati in druge oblike območij za zaščito flore in favne.

 

Stari dokumenti pričajo, da je bilo prvo zabeleženo zaščitno območje na svetu ustanovljeno ravno na Šrilanki : območje Mihintale – in to kar 3 stoletja pred našim štetjem. UNESCO je na Šrilanki določil 7 območij Svetovne dediščine, med drugim tudi Nizozemsko utrdbo v Galle-u, ki šteje med živo svetovno dediščino.

 

Z naravno raznolikostjo Šrilanke se lahko kosa le malokatera država sveta: trenutno je zabeleženih 242 različnih vrst metuljev, 435 vrst ptic, 74 vrst štirinogih plazilcev in 81 vrst kač.

 

Šrilanka ima kaj ponuditi vsakomur. Na področju pustolovskega ekoturizma se lahko razvije v eno najbolj kakovostnih in pestrih dopustniških ciljev na planetu. Skalnato, gorato jedro v središču otoka se dviguje iz treh ravnin, ki so nastale zaradi erozije. Na tem otoku, prepredenem z gorskimi grebeni in slemeni, je gole skale v izobilju. K oceanu se valijo 103 reke, ki nudijo obilo priložnosti za vožnjo s kanuji in rafting vseh šestih zahtevnostnih stopenj: od osnovne stopnje (1) za prijetne »upokojenske« vožnje do najbolj zahtevnih brzic (6), ob katerih srce hitreje bije tudi najbolj izkušenim rafterjem. Tudi potapljaški potencial šrilanških voda je premalo izkoriščen. Poleg dobro poznanih, obleganih »rutinskih« grebenov na obiskovalce čaka še mnogo alternativnih, neizkoriščenih potapljaških lokacij.

 

RASTLINSTVO

Šrilanka je dežela izobilja, prava obljubljena dežela za botanike. V raznolikem podnebju uspevajo tako tropska kot subtropska drevesa. Obilje podrasti in visoka, veličastna drevesa mokrega tropskega gozda so v nasprotju z grmičastim rastjem in TALIPOT palmami izsušenega severa. V hribih rastje variira od skoraj golih ravnic območja Horton Plains do DARK CLOUD gozdov, kjer najdemo posebno zaščiteno vrsto mahu (Brada starega moža).

 

Med marcem in majem zacveti mnogo dreves, npr. ognjena Poinciana regia, belocvetna Mesua ferrera in Tebebuia, katere cvetovi spominjajo na češnjeve. V tem obdobju prav tako cvetijo orhideje, med katerimi je mnogo endemičnih vrst, npr. zaščiteni vrsti Venda in Wesak. Na nacionalni ravni mnogo poudarka namenjajo človeškemu odnosu do rastlin: drevo Na (Mesua nagassarium) in modra vodna lilija (Nymphaea stellatae) sta bila razglašena za nacionalni rastlini. Vzdolž obale, ob rečnih ustjih in lagunah, so območja mangrove, ki dajejo zavetje raznolikim obalnim ribolovnim virom otoka.

 

PTICE

Šrilanka je zaradi bogastva ptic paradiž za ornitologe. Od 435 zabeleženih vrst ptic jih 230 sodi med redne prebivalke otoka, med njimi je kar 23 vrst endemičnih. Nahajališče večine endemičnih ptic, npr. šrilanška myna ali rumenouhi bulbul, je omejeno na vodnati del otoka; druge, denimo rdečelično malkoho ali šrilanškega drozga s pikastimi krili, lahko najdemo po vsem otoku, čeprav se omejijo na majhne predele vlažnih gozdov.

Najboljši predeli za opazovanje ptic so gozdni rezervat Sinharaja, zaščiteno območje Peak Wilderness in arheološki rezervat Polonnaruwa. V sredini avgusta priletijo prve jate ptic, ki prezimujejo na Šrilanki. Gre za močvirnice iz dežel s severnimi podnebji: viveki, pribe, ptiči deževniki in čigre, ki si poiščejo zavetje v edinstvenih lagunah vzdolž obalnega pasu.

V gozdnih območjih navadno prezimujejo ptice pevke, drozgi in kukavice. Vodni bazeni v suhih območjih privabijo številne vrste rac, medtem ko si velike vodne ptice (štorklje in čaplje) izberejo kraje na skrajni jugovzhodni obali, v Bundali, Kalametiyi, Wirawili. Vzhodne lagune otoka, predvsem Bundala, so najbolj znane po selitvah jat flamingov.

 

FAVNA

Med 92 vrstami sesalcev, od katerih je 14 endemičnih, le eden zaseda častno mesto najbolj veličastnega: slon. Hitro uničevanje njihovega naravnega biotopa je zdesetkala njihove vrste, v večjem številu jih najdemo le še v rezervatih in na zaščitenih območjih, denimo v naravnem zavetišče Gal Oya, narodnem parku Udawalawe in v gozdnem kompleksu Kaudulla Minneriya. Slonja sirotišnica v Pinnaweli je prva organizirana enota na svetu, ki je ponudila zavetišče izgubljenim in zapuščenim slonom.

 

Kljub človekovim zlorabam naravnega okolja, se leopard, največja divja mačka otoka, še vedno potika po preostalih zaplatah gozdnih območij. Nekatere živalske vrste nimajo te sreče; nekatere vrste jelena (sambar, HOG DEER in Mouse deer) so se ohranile samo še v parkih.

 

Po vsem otoku najdemo predvsem sesalce; na primer divjo svinjo, ježevca in opico. Na severovzhodu je še vedno prisoten zaščiteni dugong.

 

Največje število endemičnih živalskih vrst na Šrilanki je med rovkami, med sesalci pa ta čast pripada družini netopirjev, ki jo sestavlja kar 36 različnih vrst. 

 

METULJI

Šrilanka je zakladnica raznovrstnosti tudi v svetu metuljev: med 242 poznanimi vrstami jih kar 24 šteje med endemične. Metulje najdemo v nižjih regijah ob vznožjih gora (do 910 metrov), nekaj (šest vrst) pa lahko uzremo celo na višini 1210 metrov. Veliko vrst je tesno povezanih z medicinskimi rastlinami, ki jih metuljeve ličinke uporabljajo za hrano. Čudovit pogled se ponuja v času sezonske selitve v maju in aprilu, ko jate metuljev odletijo proti gori Sambala Kande (Gora metuljev), lokalni naziv za goro, ki je uradno poznana pod imenom Sri Pada (Adamov vrh).

 

VODNO ŽIVLJENJE

Ob kaskadnih slapovih in s kar 103 rekami Šrilanka nudi dovolj vode in ugodno okolje za življenje, saj na otoku prebivajo vse poglavitne skupine vretenčarjev. Največjo stopnjo endemičnosti med njimi kažeta skupini plazilcev in dvoživk.

Večina od 107 vrst rib živijo v močvirjih in rekah, 39 endemičnih vrst – Carpletova skupina – je omejenih samo na stalne vodotoke v mokrih predelih.

 

Britanci so v hladne, jasne potoke ravnic Horton Plains naselili postrv.

Od 54 naštetih dvoživk jih je 33 endemitov Šrilanke. Trenutno še potekajo raziskave na tem področju, a zelo verjetno je, da bo Šrilanka kmalu priznana kot dežela z največjim številom endemičnih dvoživk na svetu. En endemični rod, nannophyrus, s tremi vrstami, živi na skalnih policah, preko katerih neprenehoma kaplja voda in si bivalno okolje deli tudi s paglavci.