|
(Aryadasa Ratnasinghe)
Buda je rekel: »Ne verjemi v nič samo zato, ker si o tem
slišal; ne v tradicije, ker se prenašajo iz generacije v generacijo; v nobeno prepričanje,
o katerem mnogi pripovedujejo in širijo govorice; v nobeno trditev, ki je
zapisana v duhovnih besedilih: v nobeno stvar ne verjemi samo na podlagi
avtoritete tvojih učiteljev in prednikov. Samo po temeljitem opazovanju in
analiziranju in kadar boš ugotovil, da se karkoli sklada z razumom in doprinaša
k dobremu in koristi enega in vseh, tedaj to sprejmi in ta nauk potrjuj s
svojim življenjem.« (Kalama Sutta).
Bertrand Russell (1872-1970), znani filozof in
matematik, ki je bil rimokatoliške vere, je zapisal: "Od vseh velikih
religij v zgodovini imam najraje Budizem, še posebno v njegovi ortodoksni
obliki, ker ima najmanjši delež preganjanja." Intelektualci Zahoda so si
edini v prepričanju, da je Buda kot prvi v zgodovini sveta proglasil odrešitev
človeštva, ki jo lahko vsak slehernik doseže sam zase in brez posrednikov že na
tem svetu, za časa življenja, brez sleherne pomoči Boga ali bogov.
Budizem se od ostalih religij razlikuje, saj (i) ne
verjame v Stvarnika ali Vsemogočnega Boga, ki je odgovoren za vsa naša dejanja,
(ii) Budizem, v pravem smislu, ni religija, čeprav ga ljudje pogosto tako
pojmujejo, saj ni verovanja v ali priznavanja višje nevidne avtoritete ali
nadzorne sile, ampak le čustva in z njimi povezana moralnost, (iii) je moralna
filozofija, ki si prizadeva za modrost in vedenje, pravične norme in zakone in za
vse ostale dobrine in vrednote, povezane s tem.
Mahaparinirvava of Lord Buddha |
Mahaparinirvava of Lord Buddha |
Sri Maha Bodi |
V Budizmu ni potrebe po špekulacijah in ugibanje, kajti
budizem je doktrina par excellence, ki vodi k pridobitvi Nibbane, ki prekine
krog ponovnih rojstev oz. reinkarnacij. Sleherni Budist si prizadeva, da bi
dosegel to stanje v tem ali vsaj v naslednjem življenju. Buda je največji
človek, ki je kadar koli živel v tem našem svetu, s svojim brezmejnim sočutjem
in absolutno ljubečo dobroto izstopa v celotni človeški zgodovini in njegova
doktrina še vedno stoji nad ostalimi.
Budizem je edinstven tudi zato, ker zanika obstoj duše
(ega). Buda je trdil, da je ideja duše namišljeno, lažno in neutemeljeno
prepričanje, ki nima ustreznice v realnosti, marveč proizvaja škodljive misli,
sebična poželenja, pohlep, navezanost, sovraštvo, zlonamernost, napuh, ponos,
egoizem in druge nečastne, nečiste misli in težave. Na kratko, vse slabe
stvari, ki jih izkusimo na svetu, je moč pripisati tem zmotnim prepričanjem.
Duša je navadno razložena kot osnova življenja, poglavitna človekova identiteta
oz. nesmrtna komponenta jaza.
V Budizmu ni pojma »greha«, kjer so dejanja
označena zgolj kot pozitivna oz. zasluge ('kusala') ali negativna oz. napake
('akusala'). Greh je upor proti Bogu. Angleška beseda za greh (»sin«) izhaja iz
latinskega korena 'sontis', kar pomeni
»kriv«, kar razlagajo kot smrtni (neodpustljiv) greh ali mali (odpustljiv).
Po dogmatični teorije greh označuje namerno neposlušnost
oz. neizpolnjevanje Božje volje, katero koli dejanje, ki je žaljivo oz.
bogokletno ali bogokletno ali brezbožno govorjenje o Bogu. Budisti ne verjamejo
v spoved (priznanje greha duhovniku) kot je predpisana v katoliški veri.
John Walter, ki je pisal o budistični predstavi o
»grehu« oz. zlu, je zapisal, da se le-ta nekoliko razlikuje od rimokatoliške
predstave greha. Za zlo z budističnega vidika šteje nevednost ali neumnost; za
zlobnega človeka velja nevednež, ki si ne zasluži kazni ali prekletstva, marveč
potrebuje izobrazbo, poduk. »Ta človek ni označen kot nekdo, ki krši božje
zapovedi ali kot nekdo, ki mora prosjačiti za božjo milost in odpuščanje.
Budizem ne verjame, da lahko človek ubeži posledicam svojih dejanj z
molitvenimi poskusi barantanja z Bogom.
Med ustanovitelji svetovnih religij je Buda edini
učitelj, ki ni nikdar trdil, da je prerok, utelešenje boga ali nadnaravno
bitje, superiorno človeštvu. Bil je preprost in pristen mož, ki je svoje
življenje v celoti posvetil svetosti, po rodu pa odličnik in princ iz klana
Sakya, edini sin kralja Suddhodane iz starodavnega mesta Kapilavattu (današnja
Piprawa na nepalski meji v S Indiji).
Kip Bude v Gambulli |
Šrilanški budist Gunananda |
Kip Bude v Polonnaruvi |
Princ Siddhartha Gautama, ki je doumel brezčutnost
narave, se je z 29 leti odrekel svetu, ko je videl štiri preroška znamenja
(bolnega moža, starega moža, truplo in puščavnika, ki je hodil vzdolž z
umerjenimi koraki). Želel si je postati samotar, daleč od bremena mestnega
življenja, da bi našel zdravilo za vse bolezni, s katerimi se srečuje človeštvo
na svoji poti po samsari (krog ponovnih rojstev). Zapustil je mlado ženo in
dojenčka Rahulo in se odpravil v gozd, kjer je izpolnil svojo dragoceno željo,
da bi lahko nosil rumeno haljo in postal samotar z obrito glavo.
V času prinčevega rojstva je bila na pohodu velika
duhovna revolucija, ko je mnogo mladih mož zapustilo svoje domove in se
odločilo za asketsko življenje, posvečeno celibatu in svetosti. Samotar Siddhartha
se je za šest let podvrgel razvnetemu pokoravanju svojima duhovnima učiteljema,
učenjakoma Alari Kalami in Uddaki Ramaputri, ki sta slovela po svojih
jasnovidnih sposobnostih, vendar ga njuni nauki niso zadovoljili. Zato ju je
zapustil in sledil Srednji Poti (Majjhima Patipada'), ki je zavračala ekstreme 'attakilamatanuyoge'
(samo-trpinčenja) in 'kamasukkhallikanuyoge' (samo-popustljivosti). Z neomajno
vztrajnostjo in trudom je dosegel Razsvetljenje in s svojim uspehom razsvetlil
ves svet.
Potem ko je dosegel Razsvetljenje, je imel svoje prvo
predavanje petim asketom Dhammacakkappavattana Sutte. Naslovil jih je z
besedami: »Odprite svoja ušesa, bhikkusi, našel sem rešitev od smrti. Učim vas.
Pridigam postavo. če boste sledili mojim naukom, boste v kratkem času deležni
tega, za kar so sinovi plemiških družin zapustili svoje domove in živeli
brezdomno, ubožno, saj stremijo po tem, kar je najvišji cilj mojega duhovnega
popotovanja. Vi boste že v tem življenju razumeli samo resnico in stali z njo
iz oči v oči.«
Budizem je na splošno sprejet kot moralna filozofija, ki
naj bi privedla človeštvo na pravo pot s pravilnim delovanjem in izogibanjem
slabemu ravnanju. Sam Buda je označil svoj nauk kot globok in skrivnosten,
sledil pa naj bi mu lahko vsak, ki je dovolj inteligenten, da ga doume. Svoje
učence je učil, naj bodo sami sebi zavetje in naj nikoli ne iščejo zatočišča
ali pomoči od kogar koli drugega. Učil, spodbujal in podpiral je vsakega
posameznika k lastnemu razvoju, zagovarjal lastno emancipacijo, saj ima človek
moč, da se osvobodi od vseh zemeljskih vezi s pomočjo osebnega truda in
inteligence.
Buddha je svojo doktrino osnoval na Štirih Plemenitih
Resnicah: trpljenje('dukkha'), vzrok za trpljenje ('samudaya'), propad
trpljenja ('nirodha') in pot, ki vodi k prenehanju trpljenja ('magga'). Prvega
je treba razumeti, drugega (poželenje) izkoreniniti, tretjega (Nibbano) uresničiti
in četrtega (plemenito osemkratno pot) razviti. To je filozofija Bude, ki naj
bi odrešila človeštvo od ponovnih rojstev oz. privedla do prenehanja nepretrganosti
postajanja, t.j. 'Bhavanirodha' (doseg Nibbane).
Plemenita osemkratna pot, poznana tudi kot Srednja Pot,
sestoji iz osmih faktorjev: pravo razumevanje, pravo misel, pravi govor, prava
dejanja, pravo preživljanje, pravo obzirnost in pravo koncentracijo. Praktično
je celoten Budin nauk, ki se mu je posvetil v svojih 45 letih služenja, v tem
ali onem oziru povezan s to Potjo, ki jo je različnim ljudem ob različnih
priložnostih razložil na različne načine, z različnimi besedami – glede na
umski razvoj in sposobnost človeka, da bi vsakdo lahko doumel in sledil
Budovemu nauku. V klasični terminologiji je to poznano kot 'Dukkhanirodhagaminipatipada
ariyasacca'.
Ta Srednja Pot ni niti metafizična niti ritualistična
pot, ne dogmatizem ne skepticizem, niti samopopustljivost niti samotrpinčenje,
ne eksistencializem ne nihilizem, niti pesimizem ali optimizem, ampak pot do
razsvetljenja kot sredstvo osvoboditve od trpljenja. Samo človek sam je
odgovoren za svoje trpljenje in svoje užitke. Budizem je jasen, razumen in daje
celovite odgovore na vsa pomembna področja in vprašanja o naših življenjih.
Teh osem faktorjev cilja k promoviranju in
izpopolnjevanju treh poglavitnih aspektov budistične discipline: etična drža ('sila'),
koncentracija ('samadhi') in modrost (panna').
Etična drža gradi na konceptu moralnosti s sočutjem do
vseh bitij. Koncentracija pomeni zagotavljanje trdno oporo na poti moralnosti,
kamor se aspirant poda v urjenju nadzora in kulture uma. Nad moralnostjo stoji
modrost. Osnova Budizma je moralnost, modrost pa je njegov vrh. Gre za pravo
razumevanje narave sveta v luči začasnosti ('anicca'), gorja ('dukkha') in
brezdušnosti ('anatta').
Modrost vodi k stanje 'dhyane' (psihične zmožnosti), na
splošno imenovane trans. Modrost pokriva zelo široko polje, ki obsega
razumevanje, znanje in uvid, specifične za Budizem. Modrost, ki je sam vrh
Budizma, je prvi faktor Plemenite osemkratne poti, eden od sedmih faktorjev
Razsvetljenja, ena od štirih načinov dovršenosti, ena od petih moči ('pannabala')
in ena od petih vodilnih zmožnosti ('panna indriya).
Najvišja moralnost je integrirana v sistem budistične
misli; čeprav budizem dopušča svobodo misli in prepričanj, kot normo postavlja
boj proti preganjanju in krutosti in priznava pravice živali. Alkohol, droge,
opiati in vse, kar uničuje ubranost uma, ni odobravano. Budizem ne priznava
kastnega sistema in priznava popolno enakopravnost oz. univerzalno bratstvo
vseh ljudi.
Budizem z analiziranjem vsebine vsakega od verovanj kaže
na zmote monoteizma, ateizma, fatalizma, nihilizma, agnosticizma, politeizma,
materializma, senzualizma, asketskosti, spiritualizma in deizma. Naj bodo vsa
bitja srečna!
|
Production
