O ŠRI LANKI

Osnovni podatki

IME DRŽAVE

Konvencionalna dolga oblika: Demokratična socialistična republika Šrilanka
Konvencionalna kratka oblika: Šrilanka. Nekdanji Cejlon.

VELIKOST

65.525 km2

GLAVNO MESTO

Sri Jayawardenepura

PREDSEDNIK

Mahinda Rajapakse (2005)

MINISTRSKI PREDSEDNIK

Ratnasiri Wickremanayaka (2005)

KOMERCIALNA PRESTOLNICA

Colombo

PREBIVALSTVO

(OCENA 2007)

20.926,315 (odstotek rasti: 1.0%);
nataliteta: 17,0/1000;
smrtnost pri dojenčkih: 19,5/1000;
pričakovana življenjska doba: 74,8;
prebivalcev na kvadratno miljo: 809

GLAVNO MESTO IN NAJVEČJE MESTO (OCENA 2003)

Colombo, 2.436.000 (območje metroja) 656.100 (notranji del mesta).

ZAKONODAJNA IN SODNA PRESTOLNICA

Sri Jayawardenepura Kotte, 118.300.

DRUGA VEČJA MESTA IN ŠTEVILO PREBIVALCEV

Dehiwala-Mount Lavinia 214.300;
Moratuwa, 181.000;
Kandy, 112.400

DENARNA ENOTA

Šrilanška rupija

JEZIKI

Singalsko 74% (uradni in narodni jezik); tamilsko 18% (narodni), drugi jeziki 8%. Angleščina je v splošni rabi na vladi; dobrih govorcev angleščine je približno 10 odstotkov.
Angleški jezik se na splošno govori povsod po Šrilanki, izjema so le razne odročne vasi, ki so zaradi svoje lege ipd. vsakdanjega vrveža in turističnih krajev bolj oddaljene.

NARODNOST/RASA 

Singalsko 74,5%, šrilanški Mavri 8,3%, indijski Tamilci 4,6%, šrilanški Tamilci 11,9%, drugi 0,7%

RELIGIJE

Budistična vera 76,7%, islamska vera 8,5%, hindujci 7,8%, kristjani 6,1%, ostali 0,9%

 

 

DODATNO (zanimivosti in detajli)

 

STOPNJA PISMENOSTI

92,5% (Približna ocena iz leta 2004).

PREVOZNA SREDSTVA

Železnica: skupno 1.508 km (2002).
Ceste: skupno 96.695 km; asfaltiranih 91.860 km; neasfaltiranih 4.835 km (1999).
Plovne poti: 430 km.
Luke in pristanišča: Colombo, Galle, Jaffna, Trincomalee.
Letališča: 15 (2002).

MEDNARODNI SPORI

Jih ni.

MEDNARODNI STATUS

Šrilanka spada med članice Britanske zveze držav / Commonwealth of Nations.

VLADA

Šrilanka je svobodna, neodvisna in suverena država. Zakonodajno oblast izvršuje parlament. Predsednik, ki ga prav tako izvoli ljudstvo, izvaja izvršno oblast vključno z obrambo. Šrilanka ima večstrankarski sistem, volitve za novo vlado potekajo vsakih šest let.

NACIONALNA ZASTAVA

Uradna narodna zastava Šrilanke je Levja zastava. Na rdečem ozadju z rumeno obrobo je upodobljen zlat lev, ki v desnici nosi sabljo. Na robovih so štirje posamični listi drevesa BO (ficus religiosa), obrnjeni navznoter. Dve vertikalni črti, oranžna in zelena, predstavljata manjšinjske etnične skupine.
  zastava
Zastava je prirejena različica standardne zastave zadnjega kralja Šrilanke.
   

NACIONALNI CVET

Nacionalni cvet Šrilanke je modra vodna lilija (Nymphaea stellata).

GOSTOTA PREBIVALSTVA

319 prebivalcev na kvadratni kilometer.

PRIČAKOVANA ŽIVLJENJSKA DOBA OB ROJSTVU

Ženske: 74 let.
Moški: 64 let.

PODNEBJE

Nižina: tropsko podnebje, povprečna temperatura 27C.
Centralno hribovje: hladneje, temperatura pade na 14C. Med majem in julijem jugozahodni monsun prinese dež zahodnim, južnim in osrednjim regijam, medtem, ko severovzhodni monsun nastopi na severu in vzhodu v decembru in januarju. Podnebje Šrilanke je skozi vse leto primerno za turiste - počitnikarje.

BDP NA PREBIVALCA

870 dolarjev.

INDUSTRIJA

Proizvodnja izdelkov iz kavčuka, čaja, kokosovih orehov in drugih agrikulturnih dobrin; oblačil, cementa, rafinerija nafte, tekstil, tobak.

AGRIKULTURA

Riž, sladkorni trs, žitarice, stročnice, korenike, začimbe, čaj, kavčuk, kokosovi orehi, mleko, jajca, živalske kože, meso.

VALUTA

Šrilanka ima decimalni valutni system v rupijah (Rs) in centih (Cts). V eni rupiji je 100 centov. Obstajajo bankovci za 2, 10, 20, 50, 100, 200, 500 in 1000; kovanci v obtoku so v vrednosti 1, 2, 5 in 10 rupij.

VISA

Tuji obiskovalci dobijo vizo ob prihodu. Posvetujte se z lokalno šrilanško ambasado, konzulatom, turističnim uradom ali potovalnim agentom..

DELOVNI TEDEN

Delovni teden na Šrilanki traja 5 dni, od ponedeljka do petka.

URAD VLADE

Vladni urad dela od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure.

BANKE

Banke so odprte od ponedeljka do sobote, od 9. do 13. ure oz. do 15. ure.

POŠTNI URAD

Od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ob sobotah med 8.30 in 13. uro.
Glavni poštni urad (The Central Mail Exchange) na naslovu D.R.Wijewardene Mawatha, Colombo 10, (Telefon : 326203) je odprt 24 ur.

LOKACIJA

Otok jugovzhodno od obal Indije, 880 km severno od ekvatorja, v Indijskem oceanu
Mesta in znamenitosti

ANURADHAPURA

ANURADHAPURA
Oddaljenost od Colomba: 206 km
Prva Šrilankina prestolnica se nahaja v suhem območju. Anuradhapura je eno glavnih starodavnih mest Šrilanke.
Znamenitosti: Sveto drevo Bo, templji, Bronasta palača , kip Bude (Samadhi Buddha), Kuttam Pokuna - bazena, namenjena obrednim očiščevalnim kopelim kraljev, in gora Mihintale (12 kilometrov oddaljena od Anuradhapure) – skala, posejana s svetišči in relikvijami, na katero vodi veličastno stopnišče s 1.840 stopnicami, izdelano iz granitnih blokov. Z vrha se razprostira pogled na dih jemajočo panoramo dežele. Več >>

BATTICALOA

BATTICALOA
Oddaljenost od Colomba: 303 km
Mesto Batticaloa obkroža velika laguna.
Znamenitosti: »pojoče ribe« (v aprilu in septembru se v nočeh, osvetljenih z mesečino, iz voda Kalladija razlegajo glasbene vibracije. Prijeten, miren majhen kraj, ki je vsekakor vreden ogleda, je Batti, ki mu poseben pečat daje majhno, a dobro ohranjeno nizozemska utrdbeno obzidje. Več >>

COLOMBO

COLOMBO
Mednarodno letališče - Oddaljenost od Colomba: 31 km
Colombo je fascinantno mesto – ni le izjemno udobna mešanica Zahoda in Vzhoda, v njem se na neverjeten način prepletata tudi preteklost in sedanjost. Kolombo igra pomembno vlogo tudi kot trgovsko-komercialna prestolnica dežele.
Znamenitosti: Templji, cerkve, stara zgradba nekdanjega, živalski vrt, galerije, muzeji in nakupovalne arkade. Več >>

DAMBULLA

DAMBULLA
Oddaljenost od Colomba: 148 km
Kot Sigiriya je tudi Dambulla orjaška skalna masa, ki stoji na samem, daleč od mestnega vrveža. Mnogo njenih jam je spremenjenih v skalne templje, ki so še vedno na ogled. Nekatere freske so stare preko 2.000 let, zelo zanimiva je tudi orjaška skulptura ležečega Bude, izklesana iz skale, ki meri 14 metrov v dolžino. Več >>

GALLE

GALLE

Oddaljenost od Colomba: 116 km
Na tem obalnem mestu je nekdanja nizozemska navzočnost pustila zelo jasen pečat. Galle je bilo starodavno pristanišče, ki je po nekaterih navedkih opisano celo v Bibliji – kot legendarni Tarshish in prvo mednarodno trgovsko prekupčevalno središče. Današnji Galle je živahna provincialna prestolnica in administrativno središče južnega dela Šrilanke. Mesto je znano po čudovitem zalivu Unawatuna, ki je pred odprtim morjem zaščiten z zalivom in zato tudi varen kraj za plavanje. 

Znamenitosti: Stara nizozemska utrdba v obliki zvezde, ki sodi med Unescovo svetovno dediščino in se razteza prek 36 hektarjev; dobro ohranjena Groote Kerk (nizozemsko: velika cerkev); zgradba nizozemske vlade; hotel New Oriental (zgrajen leta 1684); stari zvonik; fine rezbarije iz ebenovine; brušenje dragih kamnov. Več >>

 

HAMBANTOTA

HAMBANTOTA
Oddaljenost od Colomba: 237 km
Hambantota se nahaja v suhem območje Šrilanke. Najbolj znana je po prelepem zalivu v obliki polmeseca in po slanih bazenčkih, ki se raztezajo vzdolž glavne ceste in so nanizani ob nji več kot 16 kilometrov v dolžino.

HIKKADUWA 

HIKKADUWA

Oddaljenost od Colomba: 99 km
Hikkaduwa je prvo območje, ki se je razvijalo za potrebe turizma in je še danes med najbolj priljubljenimi letovišči na Šrilanki. Ponaša se s koralami in subtropskimi ribami. Koralni greben, ki teče vzporedno z obalo in se nahaja le nekaj metrov pod vodno gladino, je možno raziskovati z masko in plavutkami ali pa si njegove čare ogledati iz čolna s steklenim dnom. Na tem območju je tudi veliko ladijskih razbitin, ki so prava poslastica za potapljače. Za potapljaško opremo in spremstvo izkušenega inštruktorja z licenco se oglasite v PADI centrih. Malo naprej od grebena je predel, primeren za deskanje ali body surfanje na valovih. V Hikkaduwi in njeni okolici ima svoje postojanke tudi mednarodna skupnost deskarjev. Več >>

 

JAFFNA

JAFFNA

Oddaljenost od Colomba: 396 km
Ta lepi polotok je praktično otok, s Šrilanko ga povezujeta ozek pas zemlje, na katerem domuje zavetišče za ptice Chundikkulam in dvignjena pot za pešce, ki se imenuje Slonji prehod, saj so sloni v preteklosti na tem mestu prečkali plitvo laguno. V Jaffni, ki je topografsko popolnoma drugačna od bujne zemlje drugod po Šrilanki, lahko samo s trdim delom in intenzivnim namakanjem izvabiš rast in življenje iz te nerodovitne severne prsti. Jaffna – popolnoma upravičeno – slovi po okusnem mangu in pijači toddy, napitku iz palme »palmyrah«. V Jaffni je mnogo plaž, a nobena ni urejena kot letovišče.Tamkajšnja nizozemska trdnjava v obliki zvezde velja za najlepši primerek nizozemskih utrdb v celi Aziji. V nji sta Kraljeva hiša in Nizozemska cerkev. Ker je večinsko prebivalstvo Jaffne tamilsko, je v okolici tudi veliko hindujskih templjev – kovilov. Več >>

 

KALUTARA

KALUTARA

Oddaljenost od Colomba: 42 km
Izdelki iz ločja in trstičja so tako rekoč sinonim za Kalutaro (priporočamo obisk stalne razstave v Dvorani košar), ki je bila poleg tega zelo priznano začimbno središče v času med 16. in 18. stoletjem. V Kalutari je mnogo prelepih plaž, kjer je plavanje povsem varno. Na glavni cesti, neposredno južno od mostu Kalu Ganga, je budistična dagoba Gangatil Vihara, z zanimivo poslikano notranjščino. Ob cesti je majhno svetišče in drevo bodhi, kjer se vozniki pogosto ustavljajo in pustijo darove, ki naj bi jim zagotovilo varno potovanje v 8 kilometrov oddaljeno Wadduwo. Več >>

 

KANDY

KANDY

Oddaljenost od Colomba: 116 km
Skoraj zagotovo je prestolnica hribovite Šrilanke hkrati tudi njeno najlepše mesto. Leži na 488 metrih nadmorske višini; je drugi najbolj obiskan kraj, takoj za Kolombom. Osrednja točka mesta je svetišče Dalada Maligawa z zlato streho, kjer kot relikvijo hranijo zob Bude. Višek leta je praznovanje Esala Perahera, ko repliko relikvije procesija odnese po mestnih ulicah v spremstvu eksotično oblečenih plesalcev, bobnarjev in več 100 slonov. Praznovanje traja 10 blišča polnih noči ob polni luni v Juliju ali Avgustu. V Kandyiju in okrog njega so številni templji in svetišča, kjer si lahko ogledate izjemno redke poslikave, freske in v kamen izklesane skulpture. Nikakor ne smete zamuditi ogleda vrtov.Paradeniya, ki vas bodo očarali z neverjetno pestrostjo dreves, rastlin in cvetic. Kandy je pravi kraj za nakupe, kjer lahko najdete spominke iz lesa, bakra, srebra, medenine, ebenovine in brona, pa tudi keramiko, fino lakirane izdelke, blago, izdelano na ročnih statvah, batik, nakit, izdelke iz ločja in trstičja. Več >>

 

KOTTE

KOTTE
Oddaljenost od Colomba: 11 km
Kotte, preimenovan v Sri Jayawardenapura – Kotte (utrdba – mesto, ki slavi zmago), je mesto, kjer sta se razvila novi parlamentarni kompleks in upravna prestolnica Šrilanke. Mesto obkroža jezero Diyawanna Oya. Kotte je bil v času prihoda Portugalcev veličastno kraljestvo. Več >>

KURUNEGALA

KURUNEGALA
Oddaljenost od Colomba: 93 km
Danes je Kurunegala cvetoče regionalno središče, več stoletij nazaj je bila za kratek čas tudi narodna prestolnica. V Kurunegali se nahaja najbolj rodovitno območje za kokose – t.i. Kokosov trikotnik. Med njene znamenitosti nedvomno sodi niz gora oz. skal – Ethugala oz. Slonja skala; Ibbagala oz. Želvja skala, prepredena z razvalinam izklesanih stopnic in podbojev; Andagala ali Jegulja skala; Kuruminigala ali Gora hroščev, Wanduragala ali Gora opic in Elluwagala ali Kozja gora. Več >>

MANNAR

MANNAR

Oddaljenost od Colomba: 312 km
Na severozahodu dežele leži suho območje Mannarja. Otok Mannar Island je največji otok Šrilanke, obsega 130 km2 in se lahko pohvali z enim najstarejših pristanišč v deželi. Otok je s celino povezan preko 3-kilometerskega prehoda. V Mannarju je dobro ohranjena trdnjava, ki so jo leta 1560 zgradili Portugalci, kasneje pa dodatno utrdili še Nizozemci. Na obali celine, severno od prehoda z Mannarjem, leži pomembno versko središče, hindujski tempelj Tirukketishvaram. Med znamenitosti sodi marsikaj, ljubiteljem narave vsekakor priporočamo, naj si ogledajo drevesa kruhovca, ki so jih pred stoletji v te kraje iz Afrike zanesli arabski trgovci. Pomembno vlogo za ljubitelje narave in divjih živali nedvomno igra zaščiteno območje Madhu.

 

MATARA

MATARA
Oddaljenost od Colomba: 160 km
Matara, ki leži 160 kilometrov izven Kolomba, predstavlja končno točko južne železnice. Za bolj umirjene dopustnike je na voljo dolg pas plaž. V Matari sta tudi dve odlično ohranjeni nizozemski utrdbeni obzidji. V večjem od obeh si lahko ogledate podobo nekdanje Matare, vključno z imenitnim gostiščem, ki je domnevno zgrajeno na mestu, kamor so nekdaj zapirali ujete slone. Drugo obzidje, manjša utrdba v obliki zvezde iz leta 1763, pa sedaj služi kot knjižnica, ki jo odlikuje privlačen, nenavadno oblikovan portal. Več >>

NEGOMBO

NEGOMBO
Oddaljenost od Colomba: 37 km
Negombo je tipično ribiško mestece, komaj 6 kilometrov oddaljeno od mednarodnega letališča, ki ga krasi slikovita, dih jemajoča obala. V mestu je več zgradb, ki datirajo v čas nizozemskega in portugalskega kolonializma. V zalivu je vedno čas bogate žetve jastogov, rakov in kozic; zelo zanimive so tudi ribje dražbe, ki se pogosto odvijajo na plaži. Več >>

NUWARAELIYA

NUWARAELIYA

Oddaljenost od Colomba: 180 km
V tem prelepem mestu v osrčju dežele čaja, je Britancem uspelo ustvariti angleško podeželje v slogih iz obdobij različnih britanskih vladarjev. Skrbno negovane zelenice z živimi mejami, anglikanska cerkev, znano golf igrišče in prelepi parki. Vse to daje mestu pridih nostalgije. Zrak v Nuwari Eliyi je svež in čist, saj se mesto nahaja na zavidanja vredni nadmorski višini 1.890 metrov. Mesto, ki se kar samo ponuja za mirno pribežališče pred hruščem in truščem Kolomba. V bližini Nuware Eliye je planota Horton, najvišja in najbolj odmaknjena planota Šrilanke. Ljubitelji narave bodo neizmerno uživali na tej široki, s travo poraščeni planoti, kamor pogosto zahajajo divje, a nenevarne štirinožne živali kot tudi mnoge vrste ptic. Jahalne poti vas bodo popeljale do prepada z imenom Konec sveta - stene, ki strmo padajo dober kilometer v globino. Hektarji in hektarji čajnih plantaž z bujnimi zelenimi listi se raztezajo preko gričev in obisk dežele dobi pečat popolnosti šele z obiskom enega mnogih čajnih posesti in (morebitnim) nakupom najboljših aromatiziranih čajev sveta. Več >>

 

POLONNARUWA

POLONNARUWA
Oddaljenost od Colomba: 216 km
Srednjeveška prestolnica otoka je ugledala svojo največjo slavo po zatonu Anuradhapurinega veličastja. Največje zaščiteno območje Polonnaruwe, Parakrama Samudra, je večje kot pristanišče v Kolombu.
Znamenitosti: Ostanki soban sveta kraljevih svetovalcev, kraljevska citadela, bazen Kumara Pokuna, kraljevski paviljon, hiša relikvij Vatadage, okrašena s poldragimi kamni in izrezljanimi ograjami, stupa Kiri Vehera in skalni tempelj Gal Vihare. Več >>

RATNAPURA

RATNAPURA
Oddaljenost od Colomba: 101 km
Šrilankino mesto draguljev in središče draguljarske industrije. Med dragulje spadajo safirji, rubini, mačje oko, aleksandrit, topaz, ametist, akvamarin, turmalin, granat in cirkonijev silikat. Za obisk v rudniku dragih kamnov se lahko dogovorite preko turističnih agentov. Zbirke draguljev si lahko ogledate v Narodnem muzeju v Ratnapuri in v številnih zasebnih muzejih. Več >>

SIGIRIYA

SIGIRIYA
Oddaljenost od Colomba: 169 km
Ta skalna utrdba je bila več kot 18 let kraljevska citadela. Njene slavne freske ščiti skrita votlina, dostopna po spiralnem stopnišču. Na vrhu vzpetine, ki obsega skoraj cel hektar, je nekoč stala stara palača, katere zunanji zid je bil zgrajen na samem robu prepada. Osrednji sklad za kulturo, ki je pod Unescovim pokroviteljstvom, je nekdanje vodne vrtove Sigiriye iz 5. stoletja zelo uspešno obnovil, tako da so danes na ogled v polnem sijaju nekdanjih dni. Več >>

TRINCOMALEE

TRINCOMALEE
Najbolj znano mesto vzhodne obale Šrilanke je Trincomalee. Vreme je sončno skozi celo leto, milje in milje širokih belih plaž, zaščiteni zalivi in mirno, toplo morje privabljajo ljubitelje sonca in morja v to obmorsko mestece. Največja znamenitost Trincomaleeja pa je od nekdaj veliko, varno naravno pristanišče, ki je med najboljšimi na svetu. Več >>
Narodni parki

NARODNI PARK YALA

Izlet v narodni park Yala, ki leži severozahodno od svetega mesta Kataragama, je vsekakor izletniška točka, ki je ne smete zamuditi, če si želite od blizu ogledati celo paleto živali. Najprimernejši čas, da se odpravite na izlet, je zgodaj zjutraj, kmalu po sončnem vzhodu. Park je zaprt v sušnem obdobju – od konca avgusta do oktobra. Obiskovalec lahko v parku sreča krokodile, vodne bizone in čaplje, ki se zbirajo v močvirjih okoli vodnih jam, občasno pa lahko opazi tudi sive orjake – divje slone med grmičevjem v daljavi. Naravovarstveno območje Uda Walawe National, ki obsega kakih 308 km2 in daje zatočišče vsaj 600 slonom, obkroža vodni rezervoar Uda Walave, kamor se sloni zgrinjajo h kopeli. Med prebivalce parka štejemo tudi bogat nabor srnjadi, divjih svinj in šakalov (če omenimo le nekaj živalskih vrst).

 

Čaplja Gepard Opica

 

NARODNI PARK UDA WALAWE

Lociran 170 kilometrov južno od Colomba. Razsežnosti parka: Uda Walawe obsega približno 30.821 hektarjev zemljišča. Park leži v okrožjih Ratnapura in Monaragala.

 

Bik-Udawalawe Siva opica - Udawalawe Jezero Udawalawe

 

NARODNI PARK HORTON PLAINS

Narodni park Horton Plains je edini narodni park, situiran v hribovitem delu dežele, nedaleč od legendarne vzpetine Sri Pada (Adamov vrh). Spada v območje Nuwara Eliya, 200 kilometrov izven Colomba. Panoramična lepota hribovite pokrajine je vtkana v samo bistvo parka. Med mnogimi živalskimi vrstami, ki živijo v parku Horton Plains, lahko najdemo tudi nekaj endemičnih vrst, denimo ENDEMIčNE SLENDER LORIS in PURPLE MONKEYS.

 

 

NARODNI PARK BUNDALA

Najnovejša pridobitev šrilanških narodnih parkov, leži 260 kilometrov iz Colomba. V tem parku bivajo tako vse vrste vodnih ptic, ki živijo v deželi, kot tudi mnoge ptice selivke.

 

Krokodil NARODNI PARK BUNDALA Sinharaja

 

 

NARODNI PARK GAL OYA

Lokacija parka: Narodni park Gal Oya je od Colomba oddaljen 314 kilometrov, nahaja se v Inginiyagali. Znamenitost: Najbolj prepoznaven je Gal Oya po svoji populaciji slonov.

 

NARODNI PARK GAL OYA NARODNI PARK GAL OYA NARODNI PARK GAL OYA

 

NARODNI PARK WASGAMUWA

Lega: približno 200 kilometrov oddaljen od Colomba.

Narodni park Wasgamuwa leži znotraj območij Polonnaruwa in okrožja Matale. Vzhodno in zahodno mejo parka predstavljata reki Mahaweli in Amban; prevladujoče okolje parka je tropski zimzeleni gozd, kar vpliva tudi na rastlinstvo in živalstvo, ki je tam prisotno.

 

NARODNI PARK WASGAMUWA NARODNI PARK WASGAMUWA NARODNI PARK WASGAMUWA

 

SINHARAJA: DEŽEVNI GOZD ŠRILANKE

Deževni gozd Sinharaja je najbolj varovana skrivnost cele Azije – en najmanj obiskanih in biološko unikatnih nižinskih deževnih gozdov na Šrilanki. Ta deževni gozd se razprostira čez območje, obsegajoče približno 11187 hektarov od zahoda do vzhoda Šrilanke. Dolžina deževnega gozda je cca. 21 kilometrov, širina od severa proti jugu pa meri 3,7 kilometrov. Leta 1988 je bil razglašen za narodni rezervat (območje divje narave), leto kasneje (1989) še za svetovno dediščino. Na Šrilanki je skupno 7 predelov, ki sodijo med svetovno dediščino. Gozd se nahaja na jugozahodnem nižinskem predelu Šrilanke, v območjih Ratnapura, Galle in Matara. Povprečna letna temperatura v Sinharaji je 23,6 C. Padavinski diagram prikazuje vrednosti od 3.700 do 5.000 na območjih v notranjosti in okolici gozda. Povprečna višina dreves variira med 35 in 40 metrov; nekaj posameznih orjakov sega celo do 50 metrov. Rastlinstvo v Sinharaji je zimzeleni gozd z visoko stopnjo endemitov. Nekatere rastlinske družine kažejo celo do 90% stopnjo endemizma. Nedotaknjen genetski potencial sinharajskega rastlinskega sveta je orjaškega obsega.

 

Sinharaja Sinharaja Sinharaja

 

Med 211 drevesi, ki so jih do sedaj identificirali znotraj rezervata, jih je kar 139 (66%) endemitov. Prav tako podobno visoka stopnja endemizma je bila opažena pri nižjih rastlinah kot so npr. praproti, pa tudi pri rastlinskih parazitih. Od 25 različnih endemitov, ki »zastopajo« Šrilanko, jih kar 13 najdemo v deževnem gozdu Sinharaja.

Študije rastlinstva Sinharaje so pokazale, da je posebno visoka stopnja endemizma prisotna med metulji, ribami, dvoživkami, plazilci, pticami in sesalci – več kot 50-odstotna. Najbolj pogosta vrsta srnjadi je sambhur; v rezervatu domujeta tudi meniški jelen (angleško monk deer) in muntjak oz. kakad (muntiacus muntjac). Leopardov ni pogosto videti, a o njihovi prisotnosti pričajo razni sledovi in drugi znaki.

 

 

Med pticami, ki so jih zabeležili v zahodnem sektorju rezervata, je 72% ptic stalnic neendemitov in 13% selivk. Med redkimi pticami endemiti v Sinharaji lahko srečamo rdečeglavo malkoho, srilanško modro srako, pepelnatoglavo parisomo, beloglavega škorca in vrsto kukavice iz družine Centropodinae, najredkejšo od vseh ptic Šrilanke.

 

Sinharaja Sinharaja Sinharaja

 

Med kačami sta najpogostejša prebivalca gozda dve vrsti gada iz družine Trimeresurus; obe kači sta endemita Šrilanke. Zelo dobro so v rezervatu zastopane tudi dvoživke – do sedaj so odkrili 9 endemičnih vrst.

 

Sinharaja Sinharaja Sinharaja
Prazniki in festivali

Šrilanka je dežela z bogato kulturo in zgodovino in njeni prebivalci zelo radi najdejo razloge za praznovanje. Z namenom, da vam med obiskom olajšamo »degustacijo« šrilanške kulture, bomo opisali nekaj festivalov.

 

JANUAR:

Thai Pongal

Barviti festival Thai Pongal, ki se ga praznuje 14. januarja, slavijo šrilanški hinduisti.

Tla hiš okrasijo z barvitimi risarijami iz moke, imenovanimi kolam. V kovilih se zberejo k posebnim molitvenim ceremonijam (t.i. pujam), s katerimi slavijo boga Sonca. Običaj veleva, da je treba na Pongal skuhati poseben obrok in ga podeliti s sosedi, še posebno z nehinduisti.

 

Thai Pongal Thai Pongal Thai Pongal

 

FEBRUAR:

Dan neodvisnosti

Šrilanka je pridobila neodvisnost 4. februarja 1948. Na ta izjemni praznik so praznovanja širom dežele – glavna slovesnost je navadno na zemljišču parlamenta v Sri Jayawardhanapura; udeležijo se ga politiki, diplomati idr.

 

Dan neodvisnosti Dan neodvisnosti Dan neodvisnosti

 

Maha Sivaratri

Ta pomembni verski festival se praznuje od konca februarja do začetka marca. Po vsej deželi se zbirajo k molitvenim ceremonijam, imenovanim puje, ki trajajo vso noč in se odvijajo v posameznih gospodinjstvih.

 

Maha Sivaratri Maha Sivaratri Maha Sivaratri

 

Gangaramaya Navam Perahera

Vsi popotniki, ki v tem času obiščejo prestolnico, lahko pričakujejo perahero z barvito opravljenimi sloni, glasbeniki in plesalci, ki paradirajo po ulicah Colomba.

 

Gangaramaya Navam Perahera Gangaramaya Navam Perahera Gangaramaya Navam Perahera

 

APRIL:

Aluth Avurudu - Novo leto

Vsi Singalci in Tamilci med 12. in 14 aprilom praznujejo tradicionalno novo leto – prehod boga Sonca iz Rib v Ovna. To je zahvalni dan ob času žetve, ki ga večinoma praznujejo vaščani, pri čemer dosledno upoštevajo tradicijo. Barvit in ekstravaganten festival, ki je praviloma praznik za vso deželo. Novo leto oz. Aluth Avurudu je čas za prijatelje in družine, v tem času ljudje upoštevajo mnogo običajev, ki so v skladu z litho (astrološkim časom). Oblečejo se v nove obleke, zavrejo mleko in mize se šibijo pod težo tradicionalnih jedi - mlečnega riža in sladkarij. Mladina preživi dan zatopljena v razne tradicionalne igre: plezanje po naoljenem drogu, borba z blazinami, ciljanje lonca z zavezanimi očmi … Ženske, oblečene v novoletne obleke, napolnijo zrak z zvoki tradicionalnih bobnov raban padha.

 

Aluth Avurudu - Novo leto Aluth Avurudu - Novo leto Aluth Avurudu - Novo leto

 

Velika noč

To je praznik katolikov vse dežele, predvsem obalnega dela okrog Kandane, Negomba itd. Uprizorijo križanje Kristusa – predstava traja tri ure in je zelo ganljivo doživetje, ki gledalce povede na goro Golgoto.

 

Velika noč Velika noč Velika noč

 

MAJ:

Wesak

Wesak, najsvetejši vseh budističnih praznikov, ki obeležuje Budovo rojstvo, razsvetljenje in smrt, praznujejo na dan polne lune in dan za tem. Začenši ob zori se budisti, oblečeni v belo, napotijo v templje, kjer nato ves dan meditirajo, berejo verska besedila in poslušajo pridige. Ponoči so templji polni vernikov, ki prinašajo cvetje in daritve. Kljub vsej svetosti je wesak vesel praznik, ki ga slavijo z navdušenjem in domišljijo. Med mnogimi impozantnimi okraski najdemo papirnate laterne raznoraznih velikosti in oblik ter na tisoče oljnih svetilk iz gline in kokosovih orehov (pol-thel pahana), katerih svetloba plapola na vsakem kotičku otoka.

 

Wesak Wesak Wesak

 

V Colombu so praznovanja nenadkriljiva – po ulicah razpostavijo ogromna ogrodja iz bambusa (pandale), okrasijo jih s slikami, ki upodabljajo Budovo življenje in jih osvetlijo z nešteto utripajočimi barvnimi žarnicami. Druga posebnost wesaka so stojnice za miloščino – dansele. To so začasno postavljene obcestne kolibe z mizami in stoli, kjer domačini delijo hrano in okrepčila turistom in romarjem. Poleg tega se širom otoka pogosto uprizarjajo lutkovne igre in gledališke predstave na prostem, ki pripovedujejo budistične povesti.

 

JULIJ:

Esala Perahera v Kandyju

En najbolj glamuroznih kulturnih dogodkov na svetu. Sprevod se odvija 10 zaporednih noči: prvih šest noči se imenuje Kumbal perahera, zadnje 4 noči, ki so še mnogo bolj sijajne in polne blišča, pa Randoli perahera. Zaključno noč okrona parada slonov – 100 slonov v elegantnih kostumih paradira po ulicah. Dogodek se praznuje enkrat letno vse od 3. stoletja p. Kr. – tako romarji izrazijo spoštovanje relikviji Svetega zoba Diyawadane Nilame, ki so ga izbrali za skrbnika templja. Praznovanje je barvito in živobarvno, pospremljeno s parado z mnogimi plesalci in glasbeniki.

 

Esala Perahera v Kandyju Esala Perahera v Kandyju Esala Perahera v Kandyju

 

AVGUST:

Festival Madhu in praznik sv. Ane

Praznik katolikov – cerkvi Madhu in Sv. Ana imata status čudežnih krajev. Verniki obiskujejo romarsko središče in preživljajo čas v molitvi, ponoči pa spijo v taborih zunaj cerkve.

 

Festival Madhu in praznik sv. Ane Festival Madhu in praznik sv. Ane Festival Madhu in praznik sv. Ane

 

Vel

če boste po naključju v Colombu v času, ko v Kandyju praznujejo festival Esala perahera, si morate vsekakor ogledati verska praznovanja hinduistov, ki se odvijajo v Colombu. Vel je sprevod, kjer bog vojne nosi svoj vel (orožje – trizob) iz kovila Muthuvinayagam Swami v ulici Sea Street v Pettahu do Kathiresana v Bambalapitiyi ali Wellawatti. če ste čez dan na ulici Galle med Pettahom in Bambalapitiyo, boste imeli odlično priložnost, da si ta festival ogledate v živo.

 

Vel Vel Vel

 

NOVEMBER:

 

Deepavali

Začetek finančnega leta za hinduistično poslovno občestvo. Boginja bogastva je vabljena in dobrodošla v domove, ki so okrašena s kolamom in osvetljeni s svetilkami.

 

Deepavali Deepavali Deepavali

 

DECEMBER:

Božič

Mesec božiča je pomemben trgovski mesec v Colombu, kjer se ljudje pripravljajo na praznovanja božiča in novega leta.

 

Božič Božič Božič
Ljudje in kultura

Glede na podatke zadnjega demografskega štetja je večina prebivalcev Singalcev (kar 74% celotne populacije). Ponašajo se z dolgo in bogato zgodovino, ki sega več kot 2000 let nazaj. Singalska skupnost večinoma poseljuje osrednji, zahodni in južni del dežele. Stari singalski kralji so dali zgraditi zapletene namakalne sisteme in živeli samozadostno. Vera Singalcev je budizem; religija, ki je na Šrilanko zašla že v 3. stoletju pr. Kr. Bogata kultura, umetnost in arhitektura imajo svoje bistvo prav v budizmu.

 

 

Druga največja skupnost so Tamilci, ki tvorijo 14 % celotne populacije. Delijo se na cejlonske in indijske Tamilce, večinoma živijo v provincah na severu, severovzhodu in v osrednjem delu. Indijski Tamilci so se preselili na Šrilanko v času britanskih vladarjev. Iskali so delo na čajnih plantažah in se naselili na območjih čajnih gojišč v osrednji provinci dežele. Cejlonski Tamilci imajo na Šrilanki tisočletno zgodovino, večinoma živijo na polotoku Jaffna. Obe skupnosti sta večinoma sestavljeni iz pripadnikov hinduizma, in imata podoben kulturni in kastni sistem, ki se razlikuje od singalskega.

 

 

Muslimanska skupnost tvori 7% populacije; njihova vera je islam, poseljujejo pa vzhodni obalni pas Šrilanke. Tudi njihova zgodovina sega kakih tisoč let nazaj, ko so prvi Muslimani iz Arabije prispeli na Šrilanko zaradi trgovanja in se kasneje naselili na obali.

četrta pomembnejša skupnost so t.i. Burgherji – potomci Portugalcev ali Nizozemcev. Razkropljeni so po zahodnem obalnem pasu; veroizpoved te skupine je ali rimokatoliška ali krščanska (nizozemska reformirana cerkev).

 

Značilne jedi

Šri Lanka se ponaša z izjemnim številom domačih jedi, sadežev in začimb. V zadnjih stoletjih so šrilanško kuhinjo obogatili okusi Indije, Kitajske, Malaja, Arabije in Evrope. Danes navkljub prisotnosti ameriških vplivov v Kolombu, katerih predstavniki so restavracije s hitro hrano, npr. McDonald's, Pizza Hut in Kentucky Fried Chicken, povprečni Šrilančan še vedno uživa tradicionalno hrano, pripravljeno doma. Po večini šrilanških gospodinjstev je glavni obrok dneva še vedno sestavljen iz kombinacije riža in curryjev.

 

RIŽ IN CURRY

Kuhan riž in s curryjem začinjena zelenjava, ribe in/ali meso so tipična glavna jed na Šrilanki, prava poslastica za gurmane. Na mizi je tako za kosilo kot za večerjo, nekateri jo uživajo tudi za zajtrk. Curryji so navadno pekoči, dobijo pa se tudi bolj blagi, tako da je z njimi moč zadovoljiti vsak okus. Riž in curry za kosilo ali večerjo je sestavljen iz kuhanega ali soparjenega riža z obilico prilog, od curryjev, solat, sambolov, pappadama in chutneya, začinjenega vloženega sadja. Da je jed še bolj prijetna, ji dodajo raznovrstne začimbe. Za nevajena usta je lahko curry hitro preveč pekoč, vendar se to zlahka uredi že med pripravo: z dodajanjem manjših količin začimb, predvsem čilija in popra. Vse jedi so postrežene hkrati, ni ločenih oz. zaporednih hodov kot je to v navadi pri obrokih na zahodu. Popolnoma v skladu z oliko je, da vzamemo malo od vsega, kar je na mizi in vse to pokušamo skupaj z nevtralnim okusom riža. Ob posebnih priložnostih se v kokosovem mleku skuha rumen riž, prefinjeno začinjen z raznovrstnimi začimbami. Za svetlo rumeno barvo riža dodajo kurkumo, postrežejo ga okrašenega z rozinami akažuja in trdokuhanimi jajci.

 

PREKRASEN POOBEDEK 

Če imate po vsej tej odlični šrilanški hrani še kaj prostora, vam priporočamo, da se odločite za porcijo skute, prelite z melaso ali pa poskusite Wattalappam – bogat puding z jaggery, sladkorno karamelo iz sirupa palme Kitul. če pazite na linijo, pa še vedno izbirate med slastnimi svežimi tropskimi sadeži, ki bodo na vaši mizi pričarali pravo tropsko vzdušje. Med drugim so vam na razpolago zimzeleni sadeži kot papaja, ananas, več vrst manga, pasijonka in več kot ducat vrst banan, pa tudi za kulinarične avanturiste se najde nekaj – biserno beli mangostan v vijolični lupini, rambutan, sapodilla, soursap, guava, beli, varaka in durian.

Med obiskom Šrilanke se nikakor ne omejite samo na sadne sokove. Tambili (sok kraljevega kokosa), ki ga pijete naravnost iz zlatega sadeža, slastna kurumba, stisnjen rožnati sok lubenice, sok pasijonke, pomaranče, pasijonke, ananasa, papaje … Kar vam srce poželi!

 

PRIGRIZKI

So začinjeni kruhki ali zavitki za »en ugriz«, ki so hitro pripravljeni in vedno zabaven obed. če si želite okusiti pravi žar hrane, je obvezna sestavina obroka jed iz sambhola (hudo pekoča kombinacija naribanega kokosa, čilija in drugih začimb). Različne prigrizke, pomladanske zavitke (ocvrte palačinke z govejim, ribjim, piščančjim ali zelenjavnim nadevom), zrezke, pastetke, kruhke, hot doge, hamburgerje ipd. lahko dobite povsod. Ribji kotletki iz faširane tune s curryjevimi začimbami so neverjetno okusni; lignji, skriti v čebulni posteljici in ocvrti »do kosti« pa so nenavadno hrustljavi, pri čemer okusnost mesa ostane nedotaknjena.

 

Lamprais je priljubljena nizozemska jed. Riž skuhajo v goveji juhi, nato ga dodajo zelenjavi in mesu in zavitega v bananin list spečejo v posebni pečici. Bananin list da rižu poseben okus. Lamprais ima unikaten okus in aromo, ki zbudi apetit.

 

ZAJTRK

Najbolj priljubljen zajtrk na Šrilanki so »skledice« (appa). Te tanke palačinke v obliki skledic so narejene iz kvašenega testa iz riževe moke, kokosovega mleka in s kančkom palmovega vina, toddyja. Skledice imajo hrustljavo skorjo, znotraj pa so mehke in rahle – najbolj teknejo vroče, s curryji in sambholi. Obstaja mnogo vrst skledic - navadne, jajčne, mlečne, pa tudi slajše različice kot npr. vanduappa in paniappa.

 

Druga priljubljena jed za zajtrk je indi-appa oz. nitkaste kroglice. To so tanke, skozi sito stisnjene niti iz riževega testa, ki se jih na majhnih pletenih pladnjih, naloženih drug vrh drugega, kuha v sopari. Te čipkasto lahke skledice so s prilogo curryja in sambola jed, ob kateri se še takemu sladokuscu pocedijo sline.

 

PITTU

Je na Šrilanko najbrž prišel z malajskimi četami evropskega kolonialnega obdobja, vendar je sedaj že popolnoma udomačen in tvori eno glavnih surovin šrilanške kuhinje. Pittu je mešanica jedi iz svežega riža, lahko praženega in zmešan s sveže naribanim kokosom, nato pa kuhan na pari v bambusovih skledah. Ima mehko, krhko teksturo, pogosto ga uživajo s svežim kokosovim mlekom in s pekočo čilijevo začimbo ali curryjem.

 

 

KIRIBATH (mlečni riž) 

Je ceremonialna posebnost, ki je vključena v vse jedilnike za posebne priložnosti. Kiribath dobesedno pomeni "mlečni riž". Riž se kuha v gosti kokosovi smetani, jed je lahko pripravljena kot nesladkan puding z ostro čilijevo začimbo, ki se imenuje "lunumiris" ali s »panipolom«, lepljivo kokosovo-melasino marmelado s kančkom vanilije.

 

Sadje, zelenjava, slaščice

MALLUNG

MALLUNG

Je singalska beseda, ki pomeni »zmešnjavo« največkrat pomeni listnato zeleno jed, kjer je vse fino nasekljano in zmešano na vročini.

Jed je priloga k rižu in po pravilu brez omake – tekočina, ki primezi iz listov in drugih sestavin, izhlapi med pripravo.

Tradicionalna mešanica začimb, ki so jo nekdaj uporabljali za bogatenje barve in okusa zelene listnate zelenjave, je lahka, sveža spremljava vsem šrilanškim jedem.

WATALLAPAM

WATALLAPAM

Je okusen puding z »malajskimi koreninami« iz kokosovega mleka, jaggery-karamele, akažu oreščkov, jajc, različnih začimb vključno s cimetovimi žbicami in muškatovim oreščkom. Okus wattalapama je podoben čokoladnemu pudingu.

LESENO JABOLKO

LESENO JABOLKO

(Woodapple) je sadež z leseno lupino (priljubljena poslastica slonov), ki je tako trda, da jo je treba razbiti s kladivom. Meso je gomoljikasto in ostrega vonja, vendar ima prijeten, rahlo kislo-sladek okus; uživa se ga s soljo, najbolj priljubljen način uživanja pa je v obliki pijače diwal kiri, ki je pripravljena z mesom lesenega jabolka, melaso in kokosovim mlekom. Priljubljeni sladici iz tega sadeža sta tudi marmelada in sadna krema iz sadnega mesa in zgoščenega mleka.

PASIJONKA

PASIJONKA

Se imenuje po cvetu, ki simbolizira Kristusov pasijon. Pasijonka je okrogel, rahlo ovalen sadež vijolične ali rumene barve, dolg med 5 in 8cm, ki raste na dolgih viticah plazilk. Pasijonka ima gladko, tenko lupino, ki se naguba, ko sadež izgublja vlago – normalen proces, ki ne vpliva na okus. Sočno meso je oranžno obarvano in vsebuje več mehkih, užitnih semen. Pasijonka je sladkokislega okusa in ostrega vonja.

DURIAN

DURIAN

Je najbrž najbolj razvpit od vseh tropskih sadežev, kar gre pripisati njegovemu neprijetnemu vonju. Sadež je okrogel ali jajčast in prekrit z ostrimi bodicami; njegovo belo meso slavijo kot afrodiziak. Kar se tiče durianovega okusa, ni neopredeljenih: ali ga obožuješ in si zaprisežen jedec ali ga sovražiš in ne moreš premostiti olfaktorne zapore. Neposvečenim priporočamo, da ga prvič poskusijo pripravljenega kot svežo sadno kremo.

PISANG

PISANG

Se na Šrilanki, pogosto uporablja kot sinonim za banano. Ta sadež je vsesplošni favorit, postrežen kot priloga k skoraj vsaki jedi. Banane na Šrilanki poznajo v mnogih velikostih, lahko so zelene, rumene ali celo rdeče. Med najbolj priljubljene različice sodijo embul – majhna in rumena; sladki in lepljivi kolikuttu – rumen, ko dozori; sladki, škrobasti anamalu – dolg, svetlo zelen; rahlo mokasti seeni kehel – majhen in rumen; zelo sladki rath kehel – gost in rdeč, zelo mesnat.

MANGOSTAN

MANGOSTAN

Je temno vijoličen sadež s sočnimi, prosojnimi koščki. Okus mangostana je nekakšna mešanica jagod in grozdja. Mangostan je sezonsko sadje, ki raste od julija do septembra; pogosto ga prodajajo na obcestnih stojnicah v Kalutari.

RAMBUTAN

RAMBUTAN

Šrilanka kot tropska dežela je blagoslovljena z raznolikim izborom sadežev. Nekateri od njih, npr. mango in banana, ki jim rečejo pisang, poznajo nešteto različic, oblik in velikosti. Rambutan, ananas, papaja, melona, pasijonka in guava so le droben delec celotne palete sadežev, ki rastejo na Šrilanki.

JABOLKO AKAŽU

JABOLKO AKAŽU

Je rumenkasto - oranžni del sadeža akažu, ki je po vsem svetu poznan predvsem kot orešček. Sadež, ki ga je mogoče jesti, ima odebeljen trup; nezreli sadeži imajo zelo tanko, zeleno kožo, ko pa dozorijo, se obarva rumeno, rožnato ali, bolj poredko, živo škrlatno. Zrel sadež je sladek, hrustljav in sočen, z rahlim rožnim vonjem.

Zdravilstvo - Ayurveda

Ayurveda je naravni način skrbi in zdravljenja. Priprava ayurvedskih zdravil je navadno zelo dolg proces, v katerem vse sestavine temeljito zdrobijo v terilnici s pestilom, pri čemer je čas drobljenja za vsako od sestavin natančno določen.

Sokovi in izvlečki rastlin se počasi grejejo na ognju, dokler se ne skrčijo na znatno manjši del svojega prvotnega obsega. Poleg peroralnih zvarkov ter vin, tablet in praškov, ki so namenjeni zaužitju, ayurveda uporablja tudi vroče obkladke, kreme, mazila in olja za zunanjo uporabo. Metode ayurvedskega zdravljenja obsegajo parne kopeli in masaže in opisujejo navade, priporočljive za zdravo življenje, kar med drugim vključuje tudi prehranjevalne in družbeno - kulturne vzorce delovanja.

 

 

Ayurveda je terapija, ki traja vse življenje – ayurveda je način življenja.

 

Tudi novejše generacije Šrilančanov upoštevajo te starodavne modrosti, zaradi česar še vedno dosegajo visoko starost v izvrstni psihični in telesni pripravljenosti.

Skupaj s svojimi meditativnimi aspekti je ayurveda nežno in sproščeno zdravljenje in delovanje, ki tako na telo kot na um vpliva pozitivno. Prakticiranje ayurvede ima vsesplošne pozitivne posledice, saj na človeka vpliva pomirjevalno in ga hkrati napolni z vnemo in energijo.

 

Zgodovina

ŠRILANKA

Sodi med tiste kraje, katerih zgodovina se porazgublja v meglicah legend. Mar ni prav gora Sri Pada ali Adamov vrh po izročilu kraj, kjer je Adam, prvi moški, sestopil na Zemljo, ko je bil izgnan iz raja? Mar ni ta odtis stopinje, pravokoten na sam vrh gore, več kot očiten dokaz za to? Gre morda le za odtis Budove stopinje, ko je obiskal otok na pol poti do raja? Kaj ni Adamov most (veriga otokov, ki Šrilanko povezuje z Indijo) veriga kamnov, po katerih je v epski pesnitvi Ramayana stopal Rama, ko je s pomočjo svojega zvestega zaveznika, opičjega boga Hanumana, reševal Sito iz krempljev zlobnega demona Rawane, kralja Lanke?

Najzgodnejše zabeležbe v Veliki zgodovini – Mahavamsi datirajo v leto 543 pr.n.št., kar sovpada s prihodom princa Vijaya na Šrilanko. Kakih 300 let kasneje se s kraljem po imenu Devanampiya Tissa prične zgodnje obdobje Anuradhapura. V tem obdobju je bila na Šrilanko prinešena mladika svetega drevesa BO, pod katerim je Buda dosegel razsvetljenje. Pozno obdobje Anuradhapura, ki se je pričelo v letu 459, je v znamenju vladavine kralja Kasyape.

Od leta 1073 govorimo o obdobju Polonnaruwa, v katerem se je prestolnica prenesla iz Anuradhapure v Polonnaruwo. Sloveči raziskovalec, pustolovec in morjeplovec Marco Polo je na Šrilanko prispel v obdobju med leti 1254 in 1324; leta 1505 so tja pripluli še Portugalci in zavzeli obalni del otoka.

 

PORTUGALSKO OBDOBJE

V tem času je bila Šrilanka sestavljena iz treh glavnih kraljestev: Jaffna na severu, Kandy v osrednjem višavju, na jugozahodu pa Kotte, najbolj vplivno med vsemi kraljestvi. Leta 1505 je Portugalec Lorenco de Almeida prispel v Colombo, vzpostavil prijateljske odnose s kraljem Kotta in s tem Portugalski priskrbel monopol nad trgovanjem z začimbami in cimetom, ki je v Evropi kmalu postalo izjemnega pomena. Poskusi, da bi Kotte izrabil moč in zaščito Portugalcev v svojo korist, so se izjalovili: sprva je Portugalska zavladala v tem predelu, nato pa svojo oblast razširila na celoten otok z izjemo osrednjega višavja okrog Kandyja. Zavoljo nedostopnosti in oddaljenosti višavja je vladarjem Kandyja vedno uspelo uspešno odbiti portugalska obleganja; napadalce jim je večkrat uspelo celo potisniti nazaj, vse do obalnega pasu.

 

NIZOZEMSKO OBDOBJE

Ker se Kandy kljub občasnim uspehom ni uspel dokončno odkrižati uzurpatorja, so sklenili poiskati pomoč v tujini.

Poskusi, da bi izgnali Portugalce z nizozemsko pomočjo, so bili žal neuspešni: edina posledica prihoda Nizozemcev je bila menjava ene evropske oblasti z drugo. Leta 1658, 153 let po prvem prihodu Portugalcev, so Nizozemci uspeli prevzeti nadzor nad obalnimi predeli otoka. Tudi Nizozemci so si – prav kakor njihovi portugalski predhodniki – v času svoje 140-letne vladavine večkrat neuspešno poskusili podrediti Kandy. V primerjavi s Portugalci, ki so veliko truda vlagali v širitev lastne vere in fizičen nadzor območja, je njihovo zanimanje v veliko večji meri veljalo trgovanju in s tem povezanim dobičkom.

 

BRITANSKO OBDOBJE

Francoska revolucija je dodobra pretresla evropske sile, tako da so Britanci leta 1796 brez večjih težav izpodrinili Nizozemce z oblasti. Skoraj 20 let kasneje (leta 1815) jim je uspelo osvojiti tudi Kandy, s čimer so postali prva evropska sila, ki je zavladala celotnemu otoku. Že leta 1802 je Šrilanka postala kronska kolonija, leta 1818 je v veljavo stopila poenotena administracija. Kmalu je bila vsa dežela posejana s plantažami kave, cimeta in kokosa, zgradili so tudi cestna in železniška omrežja, ki so služila tej novi gospodarski aktivnosti. Angleščina je postala uradni jezik in je še danes široko v uporabi.

Kava je bila glavni vir dobička in hrbtenica kolonialnega gospodarstva, dokler je ni leta 1870 uničila listna uš. Plantaže so hitro prešle na gojenje in pridelavo čaja ali kavčuka. Danes je Šrilanka druga največja izvoznica čaja na svetu. Britanci niso mogli prisiliti ponosnih, neuklonljivih Singalcev, da bi za majhno plačilo marljivo delali na plantažah, zato so »uvozili« večje število delavcev iz južne Indije.

 

NEODVISNOST

Med prvo in drugo svetovno vojno so politični nemiri začeli Šrilanko potiskati proti eventualni neodvisnosti od Britancev; ta proces je bil veliko umirjen kot v Indiji. Ob koncu druge svetovne vojne je postajalo čedalje bolj jasno, da se neodvisnost nezadržno bliža. Februarja 1948 je Šrilanka, tedaj še poznana kot Cejlon, postala neodvisna članica britanske zveze držav Commonwealth.

Budizem

Buda je rekel: »Ne verjemi v nič samo zato, ker si o tem slišal; ne v tradicije, ker se prenašajo iz generacije v generacijo; v nobeno prepričanje, o katerem mnogi pripovedujejo in širijo govorice; v nobeno trditev, ki je zapisana v duhovnih besedilih: v nobeno stvar ne verjemi samo na podlagi avtoritete tvojih učiteljev in prednikov. Samo po temeljitem opazovanju in analiziranju in kadar boš ugotovil, da se karkoli sklada z razumom in doprinaša k dobremu in koristi enega in vseh, tedaj to sprejmi in ta nauk potrjuj s svojim življenjem.« (Kalama Sutta).

 
Budizem Budizem Budizem

 

Bertrand Russell (1872-1970), znani filozof in matematik, ki je bil rimokatoliške vere, je zapisal: "Od vseh velikih religij v zgodovini imam najraje Budizem, še posebno v njegovi ortodoksni obliki, ker ima najmanjši delež preganjanja." Intelektualci Zahoda so si edini v prepričanju, da je Buda kot prvi v zgodovini sveta proglasil odrešitev človeštva, ki jo lahko vsak slehernik doseže sam zase in brez posrednikov že na tem svetu, za časa življenja, brez sleherne pomoči Boga ali bogov.

Budizem se od ostalih religij razlikuje, saj (i) ne verjame v Stvarnika ali Vsemogočnega Boga, ki je odgovoren za vsa naša dejanja, (ii) Budizem, v pravem smislu, ni religija, čeprav ga ljudje pogosto tako pojmujejo, saj ni verovanja v ali priznavanja višje nevidne avtoritete ali nadzorne sile, ampak le čustva in z njimi povezana moralnost, (iii) je moralna filozofija, ki si prizadeva za modrost in vedenje, pravične norme in zakone in za vse ostale dobrine in vrednote, povezane s tem.

 

Budizem Budizem Budizem

 

V Budizmu ni potrebe po špekulacijah in ugibanje, kajti budizem je doktrina par excellence, ki vodi k pridobitvi Nibbane, ki prekine krog ponovnih rojstev oz. reinkarnacij. Sleherni Budist si prizadeva, da bi dosegel to stanje v tem ali vsaj v naslednjem življenju. Buda je največji človek, ki je kadar koli živel v tem našem svetu, s svojim brezmejnim sočutjem in absolutno ljubečo dobroto izstopa v celotni človeški zgodovini in njegova doktrina še vedno stoji nad ostalimi.

Budizem je edinstven tudi zato, ker zanika obstoj duše (ega). Buda je trdil, da je ideja duše namišljeno, lažno in neutemeljeno prepričanje, ki nima ustreznice v realnosti, marveč proizvaja škodljive misli, sebična poželenja, pohlep, navezanost, sovraštvo, zlonamernost, napuh, ponos, egoizem in druge nečastne, nečiste misli in težave. Na kratko, vse slabe stvari, ki jih izkusimo na svetu, je moč pripisati tem zmotnim prepričanjem. Duša je navadno razložena kot osnova življenja, poglavitna človekova identiteta oz. nesmrtna komponenta jaza.

V Budizmu ni pojma »greha«, kjer so dejanja označena zgolj kot pozitivna oz. zasluge ('kusala') ali negativna oz. napake ('akusala'). Greh je upor proti Bogu. Angleška beseda za greh (»sin«) izhaja iz latinskega korena 'sontis', kar pomeni »kriv«, kar razlagajo kot smrtni (neodpustljiv) greh ali mali (odpustljiv).

Po dogmatični teorije greh označuje namerno neposlušnost oz. neizpolnjevanje Božje volje, katero koli dejanje, ki je žaljivo oz. bogokletno ali bogokletno ali brezbožno govorjenje o Bogu. Budisti ne verjamejo v spoved (priznanje greha duhovniku) kot je predpisana v katoliški veri.

John Walter, ki je pisal o budistični predstavi o »grehu« oz. zlu, je zapisal, da se le-ta nekoliko razlikuje od rimokatoliške predstave greha. Za zlo z budističnega vidika šteje nevednost ali neumnost; za zlobnega človeka velja nevednež, ki si ne zasluži kazni ali prekletstva, marveč potrebuje izobrazbo, poduk. »Ta človek ni označen kot nekdo, ki krši božje zapovedi ali kot nekdo, ki mora prosjačiti za božjo milost in odpuščanje. Budizem ne verjame, da lahko človek ubeži posledicam svojih dejanj z molitvenimi poskusi barantanja z Bogom.

Med ustanovitelji svetovnih religij je Buda edini učitelj, ki ni nikdar trdil, da je prerok, utelešenje boga ali nadnaravno bitje, superiorno človeštvu. Bil je preprost in pristen mož, ki je svoje življenje v celoti posvetil svetosti, po rodu pa odličnik in princ iz klana Sakya, edini sin kralja Suddhodane iz starodavnega mesta Kapilavattu (današnja Piprawa na nepalski meji v S Indiji).

 

Budizem Budizem Budizem

 

Princ Siddhartha Gautama, ki je doumel brezčutnost narave, se je z 29 leti odrekel svetu, ko je videl štiri preroška znamenja (bolnega moža, starega moža, truplo in puščavnika, ki je hodil vzdolž z umerjenimi koraki). Želel si je postati samotar, daleč od bremena mestnega življenja, da bi našel zdravilo za vse bolezni, s katerimi se srečuje človeštvo na svoji poti po samsari (krog ponovnih rojstev). Zapustil je mlado ženo in dojenčka Rahulo in se odpravil v gozd, kjer je izpolnil svojo dragoceno željo, da bi lahko nosil rumeno haljo in postal samotar z obrito glavo.

V času prinčevega rojstva je bila na pohodu velika duhovna revolucija, ko je mnogo mladih mož zapustilo svoje domove in se odločilo za asketsko življenje, posvečeno celibatu in svetosti. Samotar Siddhartha se je za šest let podvrgel razvnetemu pokoravanju svojima duhovnima učiteljema, učenjakoma Alari Kalami in Uddaki Ramaputri, ki sta slovela po svojih jasnovidnih sposobnostih, vendar ga njuni nauki niso zadovoljili. Zato ju je zapustil in sledil Srednji Poti (Majjhima Patipada'), ki je zavračala ekstreme 'attakilamatanuyoge' (samo-trpinčenja) in 'kamasukkhallikanuyoge' (samo-popustljivosti). Z neomajno vztrajnostjo in trudom je dosegel Razsvetljenje in s svojim uspehom razsvetlil ves svet.

Potem ko je dosegel Razsvetljenje, je imel svoje prvo predavanje petim asketom Dhammacakkappavattana Sutte. Naslovil jih je z besedami: »Odprite svoja ušesa, bhikkusi, našel sem rešitev od smrti. Učim vas. Pridigam postavo. če boste sledili mojim naukom, boste v kratkem času deležni tega, za kar so sinovi plemiških družin zapustili svoje domove in živeli brezdomno, ubožno, saj stremijo po tem, kar je najvišji cilj mojega duhovnega popotovanja. Vi boste že v tem življenju razumeli samo resnico in stali z njo iz oči v oči.«

Budizem je na splošno sprejet kot moralna filozofija, ki naj bi privedla človeštvo na pravo pot s pravilnim delovanjem in izogibanjem slabemu ravnanju. Sam Buda je označil svoj nauk kot globok in skrivnosten, sledil pa naj bi mu lahko vsak, ki je dovolj inteligenten, da ga doume. Svoje učence je učil, naj bodo sami sebi zavetje in naj nikoli ne iščejo zatočišča ali pomoči od kogar koli drugega. Učil, spodbujal in podpiral je vsakega posameznika k lastnemu razvoju, zagovarjal lastno emancipacijo, saj ima človek moč, da se osvobodi od vseh zemeljskih vezi s pomočjo osebnega truda in inteligence.

Buddha je svojo doktrino osnoval na Štirih Plemenitih Resnicah: trpljenje('dukkha'), vzrok za trpljenje ('samudaya'), propad trpljenja ('nirodha') in pot, ki vodi k prenehanju trpljenja ('magga'). Prvega je treba razumeti, drugega (poželenje) izkoreniniti, tretjega (Nibbano) uresničiti in četrtega (plemenito osemkratno pot) razviti. To je filozofija Bude, ki naj bi odrešila človeštvo od ponovnih rojstev oz. privedla do prenehanja nepretrganosti postajanja, t.j. 'Bhavanirodha' (doseg Nibbane).

Plemenita osemkratna pot, poznana tudi kot Srednja Pot, sestoji iz osmih faktorjev: pravo razumevanje, pravo misel, pravi govor, prava dejanja, pravo preživljanje, pravo obzirnost in pravo koncentracijo. Praktično je celoten Budin nauk, ki se mu je posvetil v svojih 45 letih služenja, v tem ali onem oziru povezan s to Potjo, ki jo je različnim ljudem ob različnih priložnostih razložil na različne načine, z različnimi besedami – glede na umski razvoj in sposobnost človeka, da bi vsakdo lahko doumel in sledil Budovemu nauku. V klasični terminologiji je to poznano kot 'Dukkhanirodhagaminipatipada ariyasacca'.

Ta Srednja Pot ni niti metafizična niti ritualistična pot, ne dogmatizem ne skepticizem, niti samopopustljivost niti samotrpinčenje, ne eksistencializem ne nihilizem, niti pesimizem ali optimizem, ampak pot do razsvetljenja kot sredstvo osvoboditve od trpljenja. Samo človek sam je odgovoren za svoje trpljenje in svoje užitke. Budizem je jasen, razumen in daje celovite odgovore na vsa pomembna področja in vprašanja o naših življenjih.

Teh osem faktorjev cilja k promoviranju in izpopolnjevanju treh poglavitnih aspektov budistične discipline: etična drža ('sila'), koncentracija ('samadhi') in modrost (panna').

Etična drža gradi na konceptu moralnosti s sočutjem do vseh bitij. Koncentracija pomeni zagotavljanje trdno oporo na poti moralnosti, kamor se aspirant poda v urjenju nadzora in kulture uma. Nad moralnostjo stoji modrost. Osnova Budizma je moralnost, modrost pa je njegov vrh. Gre za pravo razumevanje narave sveta v luči začasnosti ('anicca'), gorja ('dukkha') in brezdušnosti ('anatta').

Modrost vodi k stanje 'dhyane' (psihične zmožnosti), na splošno imenovane trans. Modrost pokriva zelo široko polje, ki obsega razumevanje, znanje in uvid, specifične za Budizem. Modrost, ki je sam vrh Budizma, je prvi faktor Plemenite osemkratne poti, eden od sedmih faktorjev Razsvetljenja, ena od štirih načinov dovršenosti, ena od petih moči ('pannabala') in ena od petih vodilnih zmožnosti ('panna indriya).

Najvišja moralnost je integrirana v sistem budistične misli; čeprav budizem dopušča svobodo misli in prepričanj, kot normo postavlja boj proti preganjanju in krutosti in priznava pravice živali. Alkohol, droge, opiati in vse, kar uničuje ubranost uma, ni odobravano. Budizem ne priznava kastnega sistema in priznava popolno enakopravnost oz. univerzalno bratstvo vseh ljudi.

Budizem z analiziranjem vsebine vsakega od verovanj kaže na zmote monoteizma, ateizma, fatalizma, nihilizma, agnosticizma, politeizma, materializma, senzualizma, asketskosti, spiritualizma in deizma.

 

Naj bodo vsa bitja srečna!
Šri Lanka danes

ŽIVLJENJE

 

Ga živite?

 

Izjemna topografska pestrost, razgibana ekologija in kulturna raznolikost dajejo Šrilanki nespregledljiv pečat, po katerem se ta mikavni otok znatno razlikuje od mnogih drugih potovalnih ciljev sveta. Dežela se lahko - z izjemo snežnega ekosistema - pohvali s slehernim obstoječim tipom pokrajine, ki si ga le moremo zamisliti. Od zlatih plaž, ki jih ljubkujejo valovi Indijskega oceana, se tla počasi dvigujejo v mnogovrstno pokrajino: planjave, gričevnata polja in goste gozdove. Potoki se v kaskadah prelevijo v slapove in brzice postanejo umirjene reke, ki se izlivajo v odprta prostranstva oceana. Šrilanka se lahko pohvali z izjemnim odnosom do narave: čeprav sodi med države z najvišjo gostoto poselitve na svetu, kar 13% njene kopne zemlje zavzemajo narodni parki, rezervati in druge oblike območij za zaščito flore in favne.

 

Stari dokumenti pričajo, da je bilo prvo zabeleženo zaščitno območje na svetu ustanovljeno ravno na Šrilanki : območje Mihintale – in to kar 3 stoletja pred našim štetjem. UNESCO je na Šrilanki določil 7 območij Svetovne dediščine, med drugim tudi Nizozemsko utrdbo v Galle-u, ki šteje med živo svetovno dediščino.

 

Z naravno raznolikostjo Šrilanke se lahko kosa le malokatera država sveta: trenutno je zabeleženih 242 različnih vrst metuljev, 435 vrst ptic, 74 vrst štirinogih plazilcev in 81 vrst kač.

 

Šrilanka ima kaj ponuditi vsakomur. Na področju pustolovskega ekoturizma se lahko razvije v eno najbolj kakovostnih in pestrih dopustniških ciljev na planetu. Skalnato, gorato jedro v središču otoka se dviguje iz treh ravnin, ki so nastale zaradi erozije. Na tem otoku, prepredenem z gorskimi grebeni in slemeni, je gole skale v izobilju. K oceanu se valijo 103 reke, ki nudijo obilo priložnosti za vožnjo s kanuji in rafting vseh šestih zahtevnostnih stopenj: od osnovne stopnje (1) za prijetne »upokojenske« vožnje do najbolj zahtevnih brzic (6), ob katerih srce hitreje bije tudi najbolj izkušenim rafterjem. Tudi potapljaški potencial šrilanških voda je premalo izkoriščen. Poleg dobro poznanih, obleganih »rutinskih« grebenov na obiskovalce čaka še mnogo alternativnih, neizkoriščenih potapljaških lokacij.

 

RASTLINSTVO

Šrilanka je dežela izobilja, prava obljubljena dežela za botanike. V raznolikem podnebju uspevajo tako tropska kot subtropska drevesa. Obilje podrasti in visoka, veličastna drevesa mokrega tropskega gozda so v nasprotju z grmičastim rastjem in TALIPOT palmami izsušenega severa. V hribih rastje variira od skoraj golih ravnic območja Horton Plains do DARK CLOUD gozdov, kjer najdemo posebno zaščiteno vrsto mahu (Brada starega moža).

 

Med marcem in majem zacveti mnogo dreves, npr. ognjena Poinciana regia, belocvetna Mesua ferrera in Tebebuia, katere cvetovi spominjajo na češnjeve. V tem obdobju prav tako cvetijo orhideje, med katerimi je mnogo endemičnih vrst, npr. zaščiteni vrsti Venda in Wesak. Na nacionalni ravni mnogo poudarka namenjajo človeškemu odnosu do rastlin: drevo Na (Mesua nagassarium) in modra vodna lilija (Nymphaea stellatae) sta bila razglašena za nacionalni rastlini. Vzdolž obale, ob rečnih ustjih in lagunah, so območja mangrove, ki dajejo zavetje raznolikim obalnim ribolovnim virom otoka.

 

PTICE

Šrilanka je zaradi bogastva ptic paradiž za ornitologe. Od 435 zabeleženih vrst ptic jih 230 sodi med redne prebivalke otoka, med njimi je kar 23 vrst endemičnih. Nahajališče večine endemičnih ptic, npr. šrilanška myna ali rumenouhi bulbul, je omejeno na vodnati del otoka; druge, denimo rdečelično malkoho ali šrilanškega drozga s pikastimi krili, lahko najdemo po vsem otoku, čeprav se omejijo na majhne predele vlažnih gozdov.

Najboljši predeli za opazovanje ptic so gozdni rezervat Sinharaja, zaščiteno območje Peak Wilderness in arheološki rezervat Polonnaruwa. V sredini avgusta priletijo prve jate ptic, ki prezimujejo na Šrilanki. Gre za močvirnice iz dežel s severnimi podnebji: viveki, pribe, ptiči deževniki in čigre, ki si poiščejo zavetje v edinstvenih lagunah vzdolž obalnega pasu.

V gozdnih območjih navadno prezimujejo ptice pevke, drozgi in kukavice. Vodni bazeni v suhih območjih privabijo številne vrste rac, medtem ko si velike vodne ptice (štorklje in čaplje) izberejo kraje na skrajni jugovzhodni obali, v Bundali, Kalametiyi, Wirawili. Vzhodne lagune otoka, predvsem Bundala, so najbolj znane po selitvah jat flamingov.

 

FAVNA

Med 92 vrstami sesalcev, od katerih je 14 endemičnih, le eden zaseda častno mesto najbolj veličastnega: slon. Hitro uničevanje njihovega naravnega biotopa je zdesetkala njihove vrste, v večjem številu jih najdemo le še v rezervatih in na zaščitenih območjih, denimo v naravnem zavetišče Gal Oya, narodnem parku Udawalawe in v gozdnem kompleksu Kaudulla Minneriya. Slonja sirotišnica v Pinnaweli je prva organizirana enota na svetu, ki je ponudila zavetišče izgubljenim in zapuščenim slonom.

 

Kljub človekovim zlorabam naravnega okolja, se leopard, največja divja mačka otoka, še vedno potika po preostalih zaplatah gozdnih območij. Nekatere živalske vrste nimajo te sreče; nekatere vrste jelena (sambar, HOG DEER in Mouse deer) so se ohranile samo še v parkih.

 

Po vsem otoku najdemo predvsem sesalce; na primer divjo svinjo, ježevca in opico. Na severovzhodu je še vedno prisoten zaščiteni dugong.

 

Največje število endemičnih živalskih vrst na Šrilanki je med rovkami, med sesalci pa ta čast pripada družini netopirjev, ki jo sestavlja kar 36 različnih vrst. 

 

METULJI

Šrilanka je zakladnica raznovrstnosti tudi v svetu metuljev: med 242 poznanimi vrstami jih kar 24 šteje med endemične. Metulje najdemo v nižjih regijah ob vznožjih gora (do 910 metrov), nekaj (šest vrst) pa lahko uzremo celo na višini 1210 metrov. Veliko vrst je tesno povezanih z medicinskimi rastlinami, ki jih metuljeve ličinke uporabljajo za hrano. Čudovit pogled se ponuja v času sezonske selitve v maju in aprilu, ko jate metuljev odletijo proti gori Sambala Kande (Gora metuljev), lokalni naziv za goro, ki je uradno poznana pod imenom Sri Pada (Adamov vrh).

 

VODNO ŽIVLJENJE

Ob kaskadnih slapovih in s kar 103 rekami Šrilanka nudi dovolj vode in ugodno okolje za življenje, saj na otoku prebivajo vse poglavitne skupine vretenčarjev. Največjo stopnjo endemičnosti med njimi kažeta skupini plazilcev in dvoživk.

Večina od 107 vrst rib živijo v močvirjih in rekah, 39 endemičnih vrst – Carpletova skupina – je omejenih samo na stalne vodotoke v mokrih predelih.

 

Britanci so v hladne, jasne potoke ravnic Horton Plains naselili postrv.

Od 54 naštetih dvoživk jih je 33 endemitov Šrilanke. Trenutno še potekajo raziskave na tem področju, a zelo verjetno je, da bo Šrilanka kmalu priznana kot dežela z največjim številom endemičnih dvoživk na svetu. En endemični rod, nannophyrus, s tremi vrstami, živi na skalnih policah, preko katerih neprenehoma kaplja voda in si bivalno okolje deli tudi s paglavci.

Plaže

NEGOMBO (Prebivalstvo: 140.000)

Oddaljenost od Colomba: 35 kilometrov.
Tipično ribiško mestece severno od Colomba, komaj 6 kilometrov oddaljeno od mednarodnega letališča. Negombo, mestece med bujnimi gaji kokosovih palm, je raj za ljubitelje morskih sadežev. Večina ribolova poteka na tradicionalen način: s splavi in domačinskimi čolni lovijo skuše, tune, slanike, brbone in tihomorske lokarde; jastoge in kozice lovijo v lagunah.

MOUNT LAVINA

Oddaljenost od Colomba: 12 kilometrov.
Južno od Colomba, Mount Lavinia je neposredno obrobje mesta; ta plaža je bila med bolj znanimi že v kolonialnih časih. Leži ob vetrovnem rtu, ki se razteza v vode Indijskega Oceana.

 

BERUWELA (Prebivalstvo: 136.000)

Beruwela beach

Oddaljenost od Colomba: 55 kilometrov.
Južno od Colomba, Beruwela označuje začetek 130 kilometrskega pasu plaž, kjer je letoviški razvoj v zadnjih letih naredil nekaj ogromnih korakov. Rajsko kopanje v zalivu je možno čez vse leto.

BENTOTA (Prebivalstvo: 48.000)

Oddaljenost od Colomba: 64 kilometrov.
Južno od Colomba, veliko hotelov. Letoviški kompleks Bentota je romantičen rendezvous reke in morja. Leži ob Indijskem oceanu in s svojimi tropskimi lagunami in reko Bentota ponuja veliko vodno - športnih užitkov. Še posebej je zanimiv za družine, ker nudi varno kopanje in zabavo v kombinaciji z vodnimi športi in zanimivimi izleti v naravo.

HIKKADUWA (Prebivalstvo: 97.000)

Oddaljenost od Colomba: 99 kilometrov.
Južno od Colomba. Hikkaduwa je pravi kraj za podvodne užitke, saj skriva znane koralne vrtove. Najemite čoln s steklenim dnom ali masko in plavutke in odkrivajte čudesa v nedrjih morja. Čudovite bele peščene plaže in pisani koralni grebeni Hikkaduve privabljajo turiste z vsega sveta.

GALLE (Prebivalstvo: 97.000)

Oddaljenost od Colomba: 116 kilometrov.
Južno od Colomba. Galle je najpomembnejše južno mesto. Ima neustavljivi šarm mesta, ki pripada staremu svetu; poznan tudi kot »Tarshish Biblije«. Njegovo naravno pristanišče je bilo v preteklosti zelo znana trdnjava. Znamenitosti: nizozemska trdnjava, čipkarstvo, ebenovinasti okraski, brušenje draguljev.

Vreme

Zaradi bližine ekvatorja ima Šri Lanka tropsko podnebje. Ni jasnih prehodov med letnimi časi. Vreme v nižinah in obalnih predelih je vroče in vlažno s povprečno letno temperaturo 27C. Relativna stopnja vlage variira od 70% čez dan do 90% ponoči. Hladni vetrc, ki veje z morja, uravnava temperaturo. Griči so hladni in prijetni, tamkajšnja povprečna letna temperatura je 20C.
 

Večina dežele ima obilne do zmerne padavine, ki so sorazmerno porazdeljene skozi vse leto. Največ padavin imata jugozahodna obala in gorska pobočja, največ padavin tu pade v dveh obdobjih in sicer med aprilom in junijem ter od oktobra do novembra.

 

TABELA POVPREČNIH LETNIH TEMPERATUR NEKATERIH ZNAČILNIH MEST NA ŠRI LANKI

 

  Jan - April   Maj - Avgust   Sep - December
  MAX MIN   MAX MIN   MAX MIN
Colombo 30 C 22 C   30 C 24 C   29 C 22 C
Kandy 31 C 17 C   29 C 21 C   28 C 18 C
Nuwara Eliya 21 C 14 C   18 C 16 C   18 C 15 C
Trincomalee 32 C 24 C   33 C 25 C   33 C 23 C
Potovalni napotki

VSTOP V DRŽAVO
Vizumi

Od 1.1.2012 bo potrebna spletna prijava za pridobitev vize (cena 50 USD, za 30 dni, 2-kratni vstop), lahko pa se jo bo uredilo tudi na letališču ob prihodu (cena 75 USD). Tranzitne vize bodo stale 25 USD in veljale 7 dni. Več informacij na www.eta.gov.lk

Podaljšanje turističnih viz ureja Oddelek za imigracijo in emigracijo.

 

Carinski predpisi (Ob prihodu)

Ob prihodu naznanite vse svoje dragocenosti, zlatnino, nakit in dragulje.

če nimate ničesar, kar bi bilo potrebno prijaviti, pojdite skozi »zeleni kanal«. Med prtljago naj ne bo blaga za druge, blaga v komercialnih količinah ali prepovedanih ali omejenih artiklov. Ob odhodu iz države morate vse svoje osebno premoženje in lastnino odnesti s seboj. V državo je dovoljeno vnesti 1,5 litrov žganih pijač, 2 steklenici vina, 200 cigaret ali 50 cigar, majhno količino parfuma in spominke, katerih skupna vrednost ne presega 250 ameriških dolarjev.

 

Carinski predpisi (Ob odhodu)

Dovoljeno: Odnesti smete vse, kar ste prinesli s seboj in prijavili ob prihodu; prav tako lahko iz države odpeljete vse, kar ste kupili med bivanjem na Šrilanki, npr. dragulje, nakit in ostale domače (šrilanške) produkte, kupljene z denarjem, ki spada med s seboj prinešeno in ob prihodu prijavljeno blago. Dovoljeno je odnesti 3 kilograme šrilanškega čaja, carine prosto. Tujo valuto, prinešeno v državo in prijavljeno ob prihodu.

Neporabljeno šrilanško gotovino je priporočljivo ob odhodu zamenjati v tujo valuto.

Prepovedano: Tujo valuto, ki presega ob prihodu prijavljeno vsoto. Dragulje, nakit in drugo dragoceno lastnino, ki je ob prihodu niste prijavili ali niste kupili na Šrilanki iz ob prihodu prinešenega in prijavljenega denarja. Zlato (surovo, v palicah, zlatniki). Šrilanški denar, če znaša več kot 250 rupij. Strelno orožje, eksplozivi in druga nevarna orožja. Starine, kipce, zaklade, stare knjige itd. Živali, ptice, plazilce (mrtve ali žive) in njihove dele. Sadike čaja, kavčuka in kokosa.

Nevarne droge.

 

Formalnosti ob odhodu

Vstop na mednarodno letališče Bandaranaike v Katunayaki je omejeno – dovoljeno le potnikom in imetnikom dovolilnic. Vsak potnik je upravičen do treh spremljevalcev. Enaka pravila veljajo tudi za vse, ki čakajo na prihajajoče potnike.

Parkirnina znaša 60 rupij na vozilo. Taksa za vkrcanje znaša 1000 rupij in se plača na mednarodnem letališču Bandaranaike. V prehodnih in odhodnih čakalnicah mednarodnega letališča Bandaranaike je več prodajaln, kjer lahko kupite dragulje, keramiko, ročna dela, batike, rezano cvetje, knjige in razglednice Šrilanke.

 

IZVOZ

Če so nakupi, opravljeni na Šrilanki v tuji valuti, vnešeni, je izvoz brezcarinski, do določene meje.

 

Čaj

Urad za promocijo cejlonskega čaja prodaja posebne, visokokakovostne darilne pakete na prodajnih mestih na mednarodnem letališču Bandaranaike, na potniškem pristajališču Colombo in v pisarni urada, ulica Galle 574, Colombo 3. (Za nadaljnja pojasnila stopite v kontakt z odborom za cejlonski čaj, tel: 301058).

 

Starine

Starin ni dovoljeno izvažati. Prav tako je omejen izvoz redkih knjig, rokopisov na palmovih listih in redkega antropološkega materiala. Za izvoz redkih knjig, rokopisov na palmovih listih in starin (kar je včasih dovoljeno ob vlogi posebnih prošenj), je potrebno dobiti dovolilnico od direktorja Narodnih arhivov oziroma strokovnjaka- pooblaščenca s področja arheologije.

 

Dragulji

Šrilanška komisija je nadzor trgovanja z dragulji in nakitom je vladna institucija, ki spada pod pristojnost Narodne oblasti za dragulje in nakit. Ima vlogo storitvenega centra za pospeševanje v izvoz usmerjeno trgovino z dragulji in nakitom.

 

Flora in favna

Nakup in izvoz katere koli divje živali, ptice ali plazilca, mrtve(ga) ali žive(ga), izvoz posamičnih delov teh živali kot so npr. kože, rogove, luske ali peresa je brez licence prepovedan z Odlokom o zaščiti flore in favne.

Občasni izvoz je dovoljen izključno za dobronamerne znanstvene raziskave. Brez posebnih dovoljenj je prepovedan je izvoz več kot 450 rastlinskih vrst hkrati. Vse prošnje za posebna dovoljenja za izvoz flore in favne naslovite na direktorja Oddelka za ohranitev divjega življenja, 18 Gregory Road, Colombo 7, telefonska številka: 694241.

 

Letališče

Mednarodno letališče Bandaranaike v Katunayaki, ki leži kakih 30 kilometrov severno od Colombo, je mednarodno letališče Šrilanke. Prihod do letališča in odhod z njega je možen v obliki avtobusnih in taksi prevozov.

 

Kapacitete

Čakalnice: Šrilanški »First Class and Peacock« (Prvi razred in Pav).

Letalska služba Lotus.

Varstvo prtljage: Pult za začasno odloženo prtljago je pri zunanjem preddverju terminala za prihode. Odprto 24 ur.

Restavracija: delujoče 24 ur.

Banke: podružnice Cejlonske banke (Bank of Ceylon), narodne banke Hatton (Hatton National Bank), ljudske banke (People's Bank), banke Sampath (Sampath Bank) in banke Seylan (Seylan Bank) se nahajajo v čakalnicah za prihode in odhode. Odprto 24 ur.

Otroška soba: Prostor za otroke je na voljo 24 ur v prehodnem območju, brezplačno.

Pošta: se nahaja ob prihodnem preddverju in v prehodni čakalnici.

Parkiranje: Parkirišče terminala, 60 rupij (locirano 500 metrov od letališkega terminala). Oddaljeno parkirišče: 50 rupij na vozilo.

 

Poštni urad

Šrilanka ima tako navadne države poštne urade, ki so skoraj v vsaki vasici in agencijske poštne urade (v privatni lasti), ki so navadno v (skoraj vseh) velikih mestih. Za več informacij se obrnite na Centralno poštno službo, D.R. Wijewardene Mawatha, Colombo 10, telefon 32603.

Stroški poštnine:

Poštna znamka – 14 rupij.

Pisemska ovojnica – 20 rupij.

Opomba: Prekomorska pošta potrebuje približno 10 do 14 dni, da doseže naslovnika.